nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnikovi parceli sta po prostorskih aktih namenjeni za gradnjo. Prvostopenjski organ je imel glede na določila ZDavP-2 ter ZSZ pravno podlago za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožnik v obravnavani zadevi priznava, da je na parcelah zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto, kar je eden od pogojev, da se skladno z 218.b členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov lahko zemljiške parcele štejejo kot nezazidana stavbna zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris nepremičnine iz zemljiške knjige - načelo zaslišanja stranke
Iz zemljiško knjižnega izpiska je razvidno, da je bil dne 5.10.2013 izveden vpis, ki učinkuje od 4.10.2013, s katerim je bila nepremičnina s parc. št. 788/2 izbrisana iz zemljiške knjige, enako je bila izbrisana tudi nepremičnina s parc. št. 787/0, na novo pa namesto tega vpisana sedaj obstoječa nova nepremičnina s parc. št. 788/3. Sodišče meni, da bi to dejstvo moral upoštevati že drugostopenjski organ in že iz tega razloga odpraviti prvostopenjsko odločbo, saj se nanaša na nepremičnino, ki v času odločanja nesporno ni več obstajala.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - izbris parcele - načelo zaslišanja stranke
Drugostopenjski organ bi moral prvostopenjsko odločbo odpraviti, saj se ta nanaša še vedno na parcelo št. 788/2, čeprav je bila v času prvostopenjske odločbe ta parcela že izbrisana. Iz izpiska iz zemljiške knjige z dne 8. 10. 2014 namreč izhaja, da je bila izvedba tega vpisa dne 5. 10. 2013, začetek učinkovanja vpisa pa je od 4. 10. 2013, torej že pred izdajo prvostopenjske odločbe.
Iz upravnega spisa ni razvidno, da bi bil dopis Občine Piran posredovan tožnici, da se o njem izjasni, zato je po mnenju sodišča prišlo tudi do kršitve načela zaslišanja stranke.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljana člen 14. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - novo stanovanje - predhodno vprašanje
Po določbi 14. člena občinskega Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča odloča o oprostitvi plačila nadomestila Mestna uprava Mestne občine Ljubljana oziroma po pooblastilu pristojni organ in ne davčni organ, ki je izdal izpodbijano odločbo.
Vprašanje, ali je zavezanec oproščen nadomestila, ni predhodno vprašanje, saj gre v postopku oprostitve plačila nadomestila za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in ne za postopek po uradni dolžnosti. Če bi bilo to vprašanje res predhodno vprašanje, potem bi moral davčni organ vse postopke odmere nadomestila pri vseh zavezancih prekiniti in po uradni dolžnosti poizvedovati pri občinah, ali so bili zavezanci oproščeni plačila nadomestila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku - občina
Občina kot javnopravni subjekt, ki je upravičen do sredstev iz naslova NUSZ, ni stranka oziroma stranska udeleženka postopka odmere nadomestila, ker ni ne zavezanec za plačilo nadomestila, ne varuje nobene svoje pravice ali pravne koristi, niti ni organ, ki to nadomestilo odmerja. Slednja pristojnost je bila namreč z zakonom prenesena v pristojnost davčnega organa.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 8, 9, 10b, 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - območje izjemne ugodnosti lokacije - načelo enakosti - exceptio illegalis
Območje izjemne ugodnosti lokacije (I.a cona), kjer se nahajajo tožnikovi prostori, predstavlja osrednje mestno središče Nova Gorica, ki je regijsko središče tik ob meji. Na tem območju je komunalna opremljenost najvišje stopnje, kar pomeni tudi višje točke za odmero NUSZ. V tej coni je možnost priključitve na vodovodno, električno, kanalizacijsko, toplovodno, telefonsko omrežje kot tudi na kabelsko televizijo in cestno omrežje. Razen tega je cona I.a opremljena še s kolesarskimi potmi in peš hodniki, javno razsvetljavo, javnimi parkirnimi površinami, zelenimi površinami z otroškimi igrišči, javnimi površinami s hortikulturno ureditvijo, prostor pa je namenjen predvsem pešcem in kolesarjem. To območje je namenjeno prepletu trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanju. V tej coni je največja dostopnost do teh dejavnosti. Tu so koncentrirane dejavnosti javnih služb občinskega, regijskega in državnega nivoja v neposredni bližini osrednjega regijskega šolskega centra. Gre za prostor, ki ga dnevno obišče veliko število uporabnikov storitev, obiskovalcev kot tudi osrednji prostor srečevanja v mestu in regiji. Zaradi vsega naštetega Mestna občina B. meni, da je to območje ugodno za pridobivanje dohodka v gospodarski dejavnosti, saj je velika pretočnost ljudi zagotovljena.
Ne gre za kršitev načela enakosti pred zakonom, saj so vsi imetniki nestanovanjskih stavb na določenem območju, v konkretnem primeru na območju cone I.a, dodatno obremenjeni enako. Lokacija izven tega območja pa pomeni tudi drugačen položaj od tožnikovega.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2. ZSZ (1984) člen 58, 62.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - dostop do javnega cestnega omrežja
Tožnica ugotovitvi, da njeno zemljišče leži ob zemljišču, ki je v naravi cesta, ne ugovarja. Zgolj dejstvo, da dostopna pot deloma poteka po zemljišču v lasti tretje osebe, pa še ne pomeni, da ni dejanskega dostopa do javne ceste.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - zemljišče v rudniškem prostoru
Za odločitev, da zemljišče ustreza opredelitvi nezazidanega stavbnega zemljišča po 2. ali 3. točki petega odstavka 218. člena ZGO-1, je treba ugotoviti tudi dejanske okoliščine: da je na zemljišču podeljena koncesija za izkoriščanje mineralnih surovin, pa se z izkoriščanjem še ni začelo, oziroma da se je z izkoriščanjem mineralnih surovin že prenehalo in da sanacija še ni izvedena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
V obravnavani zadevi sicer stranka zatrjuje dejstva, ki naj bi obstajala že v času prvega postopka, vendar pa tega v prejšnjem postopku ni zatrjevala. Kot dokaz prilaga mnenje strokovnega pomočnika A.A., ki je nastalo šele po izdaji odločbe, torej ne gre za dokaz, ki bi obstajal že v prvotnem postopku.
Če predlaga obnovo stranka, je nov dokaz obnovitveni razlog le, če se nanaša na dejstva, ki jih je stranka zatrjevala v prejšnjem postopku, pa jih prav zato, ker za dokaz ni vedela ali ga ni imela možnost uporabiti, ni uspelo dokazati. Kot novo dejstvo in nov dokaz tudi ni mogoče upoštevati naknadno pridobljenih stališč in mnenj upravnih organov ter strokovnih organizacij. Zaradi tega niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka iz prve točke 260. člena ZUP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neprimerno odvodnjavanje meteorne vode - oprostitev plačila nadomestila
Tožnik ima zoper ravnanja ali opustitve, ki ovirajo izvrševanje njegove lastninske pravice ali mu povzročajo škodo, možnost sodnega varstva pred sodišči v pravdnem postopku (o odškodninski tožbi zoper občino govori tudi v tožbi), ni pa to razlog, zaradi katerega bi mu bilo mogoče odmeriti nižji (ali sploh ne) NUSZ.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - oprostitev plačila nadomestila
Tožnica bi se lahko uspešno sklicevala na oprostitev plačila NUSZ kot oviro za izdajo izpodbijane odločbe le, če bi bila v času njene izdaje (18. 4. 2013) že oproščena plačila NUSZ.
ZSZ (1984) člen 58, 58/2. ZDavP-2 člen 404. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218/1-2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Prvostopenjski organ ni mogel ravnati v nasprotju s prostorskim aktom, po katerem se sporni parceli štejeta za stavbno zemljišče, saj je dolžan ravnati v skladu s predpisi samoupravnih lokalnih skupnosti.
Tudi če držijo tožnikove navedbe o tem, da gradnja na navedenih zemljiščih ni mogoča, prvostopenjski organ tega ni mogel upoštevati, dokler so v veljavi predpisi, ki tožnikovo zemljišče uvrščajo med stavbna zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za določanje nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - meteorna kanalizacija
Okoliščina, da občina sistema meteorne kanalizacije ni zgradila (na kar se sklicuje drugostopenjski organ), sama po sebi ni podlaga za razlago, po kateri se stavbno zemljišče za opremljenost z meteorno kanalizacijo točkuje že zato, ker ima javna pot, ki leži ob nepremičnini, (pravilno) urejen način odvodnjavanja meteornih voda s cestišča.
ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2. ZUP člen 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dostop do javnega cestnega omrežja - načelo zaslišanja stranke
Občina Logatec je v mnenjih navedla pravno pomembna dejstva za odmero NUSZ, zato bi morala tožnica imeti možnost, da se še pred izdajo odločbe (ne pa šele v pritožbi) o njih izjavi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - trgovski center - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Sodišče meni, da s tem ko je občina navedla, da imajo trgovski centri zaradi svoje lokacije boljše pogoje za pridobivanje dohodka zaradi večje prometne dostopnosti in parkiranja, možnosti nudenja širšega asortimenta ipd., ni pojasnila razlik pri obremenjevanju stavbnih zemljišč z vidika kriterija izjemne ugodnosti lokacije pri pridobivanju dohodka v isti dejavnosti.
ZDavP-2 člen 404. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper člen 15, 15/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Davčni organ je torej tisti, ki je pristojen za izdajo odločbe o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in ne občina, kot meni tožnik v tožbi. Navedeni organ pa ni pristojen za oprostitev plačila nadomestila. V kolikor bi bil navedenemu organu posredovan sklep o oprostitvi nadomestila, potem nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010 ne bi smel odmeriti.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Dejstvo, ki ga je organ na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalcev ugotovil, tj. da tožnica svojega prebivališča ni prijavila na naslovu stanovanja, v zvezi s katerim uveljavlja oprostitev plačila NUZS, pomeni, da zatrjevana vselitev, ki je pravno odločilno dejstvo za priznanje petletne oprostitve plačila NUSZ, ni dokazana s podatki iz Centralnega registra prebivalcev. To pa ne pomeni, da tega dejstva ni mogoče dokazati s kakšnim drugim dokazom.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - razlikovanje med zavezanci
Ureditev, po kateri so vsi imetniki nestanovanjskih stavb oz. delov stavb na določenem območju z NUSZ (dodatno) obremenjeni enako, po mnenju sodišča ne krši ustavnega načela enakosti, saj v skladu z zakonom enake položaje ureja enako. Lokacija izven tega območja pomeni drugačen položaj, ki se od tožničinega razlikuje po eni izmed značilnosti, ki jih za razlikovanje predpisuje zakon.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - podlaga za odmero nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - kriterij za odmero nadomestila - razlikovanje med zavezanci
Z izpodbijano odločbo je davčni organ tožniku za obdobje od 1. 7. 2009 do 31. 12. 2009 odmeril nadomestilo na podlagi določb odloka, ki 1. 1. 2009 še niso veljale, saj so bile uveljavljene šele 21. 5. 2009. To pomeni, da v tem delu izpodbijana odločitev temelji na določbah odloka, ki glede na 404. člen ZDavP-2 ne bi smele biti uporabljene za odmero NUSZ za leto 2009.
Nezakonitosti odmere NUSZ v obdobju od 1. 1. 2009 do 30. 6. 2009 pa ne utemeljujejo tožbeni očitki glede upoštevanja kriterija izjemne ugodnosti v zvezi z možnostjo pridobivanja dohodka. Že prvostopenjski upravni organ je pojasnil, da je pri tem kriteriju upošteval faktor 1,05, ki ga za dejavnost C2 določa odlok. Za uporabo tega faktorja je odločilna le dejavnost, ta pa je bila v odločbi, kot je bilo že povedano, obrazložena.