nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zahteva za spremembo odločbe o odmeri nadomestila - očitna napaka - podatki iz uradnih evidenc - namembnost zemljišča
Sodišče soglaša s stališčem toženke, da je napaka očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, v obravnavanem primeru s preverjanjem pravilnosti podatkov MOL. NUSZ je bil namreč na podlagi 404. člena ZDavP-2 odmerjen na podlagi podatkov MOL, med katerimi je tudi podatek o namembnosti zemljišča.
ZSZ (1984) člen 58, 62. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - dostop do javnega cestnega omrežja - cesta, ki poteka po zemljišču, ki je v lasti tretje osebe
Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali z določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva. Zato v obravnavanem primeru za presojo dopustnosti odmere NUSZ niti ni odvisna od vprašanja zakonitosti in legalnosti občinskega odloka o kategorizaciji javnih cest.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - določenost območij - objava predpisov lokalnih skupnosti
Občinski predpisi v besedilnem delu ne zamejuje središča mesta Vrhnike (npr. z navedbo ulic oziroma njihovih delov, z navedbo območij krajevnih skupnosti ipd.), zato je to vlogo prevzela pregledna karta z zarisom območja in njegovih meja. S tem pa je dopolnila tekst občinskega predpisa in postala njegov nujni sestavni del. Kot tak pa bi moral biti objavljen.
oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za oprostitev - varstveni pas vodotoka
Vprašanje, ali se NUSZ odmeri od tožnikovih zemljišč, ker ležijo v varstvenem pasu vodotoka, ni vprašanje oprostitve plačila, temveč vprašanje odmere NUSZ, odločanje o odmeri tega nadomestila pa ni v pristojnosti toženke, temveč davčnega organa. Toženka se je torej v obrazložitvi drugostopenjske odločbe po nepotrebnem oz. izven obsega svoje pristojnosti opredeljevala do vprašanja dopustnosti odmere NUSZ za zemljišča, na katerih gradnja ni mogoča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - dostop zemljišča do javne ceste
V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso na podlagi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno, če obstaja možnost priklopa na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. V predmetni zadevi ta možnost priklopa obstaja. Sodišče pa se strinja tudi s presojo upravnih organov, da imajo predmetna zemljišča dostop do javne ceste. Pri tem je bistvena možnost dejanskega dostopa do javne ceste, pravna ureditev uporabe povezovalne poti pa na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - oddaja nepremičnine v najem
Zavezanec za plačilo dajatve je neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (če gre za zazidano stavbno zemljišče), ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin. V obravnavani zadevi je tožeča stranka za sporne nepremičnine sklenila najemno pogodbo (najem en dan v tednu), zato je bila v tem delu odmera NUSZ sorazmerna z dejansko uporabo zemljišča.
ZSZ (1984) člen 58. ZUP člen 140, 237, 237/2, 237/2-3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Tožnik navaja, da so na delu zemljišča, ki je namenjen kmetijski dejavnosti, postavljeni objekti, ki služijo tej dejavnosti. Ker gre za okoliščino, ki je pravno pomembna za odločitev o tem, ali je tožnik za te objekte (in s tem za pripadajoče zemljišče) upravičen oprostitve plačevanja NUSZ, bi se toženka do te tožnikove navedbe morala opredeliti.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - obnova postopka - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Nova dejstva oziroma novi dokazi se morajo nanašati na dejansko stanje, ki ga je v zadevi treba ugotoviti glede na pravno relevantne določbe materialnega predpisa ter na njegovi podlagi odločiti.
Tožniki obstoj obnovitvenega razloga izkazujejo z neresničnimi navedbami zastopnika aktivne stranke, na podlagi katerih naj bi bila izdana za zastopnika ugodna, za aktivno stranko pa neugodna odločba. Odpravi takih nepravilnosti pa uveljavljani obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP ni namenjen.
Kar je mogoče razumeti, da je namen zakonske spremembe sprememba ureditve teka roka za obnovitveni razlog iz 9. točke in ne da se spremeni ureditev roka za obnovitveni razlog iz 10. točke, in to celo tako, da se pravne možnosti strank ožijo oziroma celo izničijo, za kar bi v primeru jezikovne razlage besedila, „da rok teče od dneva izdaje odločbe“, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, „da rok teče od vročitve odločbe stranki“, šlo. Ker organ pri preizkusu pravočasnosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 260. člena ZUP določbe 6. točke prvega odstavka 263. člena ZUP tako ni razlagal, je nepravilno uporabil zakon ter je posledično njegova odločba v 1. točki izreka nezakonita.
Ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je podan le v primeru, če gre za odločbo, ki se lahko izda le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi pozneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna infrastruktura
Dejstvo, da je del komunalne infrastrukture, s katero je opremljena stavbno zemljišče, tožnica zgradila sama, na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati. Za primere kot je obravnavani, določba 13. člena občinskega odloka dovoljuje vložitev vloge za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, torej bi največ za obdobje 5 let tožnica lahko dosegla oprostitev spornega plačila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejavnost bencinskih servisov - izvajanje trgovine z motornimi gorivi - razlikovanje med zavezanci - sorazmernost obremenitev - exceptio illegalis
Načelo enakosti pred zakonom zahteva upoštevanje sorazmerja med ugodnostjo in s tem povezanimi bremeni, ki jih z različnim urejanjem pravnih položajev normodajalec nalaga posameznim zavezancem, kar izpeljano pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija.
Zavezanci so dolžni občinski upravi sporočiti vsako spremembo površine stavb, njihove namembnosti ter spremembo lastniškega stanja na nepremičnini, ki je obremenjena z nadomestilom, v roku enega meseca po nastanku spremembe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - določitev višine nadomestila - merila za odmero - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev - obrazložitev odločbe
Toženka oziroma občina, ki posreduje podatke davčnemu organu, razlikuje kmetijsko rabo v ožjem pomenu in rabo objekta v okviru kmetijske dejavnosti, kjer dopolnilno dejavnost predelave mleka šteje za poslovno dejavnost, kar pomeni nekmetijsko rabo objekta. Razlog za to razlikovanje ni jasen oziroma spoznaven na prvi pogled, zato bi morala toženka pojasniti, kje ima podlago zanj oziroma katere fizične osebe kot zavezanke in v katerih primerih le „kmetijsko rabijo“ objekt. To velja toliko bolj, ker k „poslovni rabi“ objektov poleg predelave očitno šteje tudi pridelavo mleka, ki jo je smiselno težko izključiti iz kmetijske rabe, neglede na to, kako ozko je opredeljena. Šele na podlagi ustrezne obrazložitve navedenih okoliščin bo tožniku omogočeno, da se opredeli do tega, da zaradi ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo proizvodnje in predelave mleka utemeljeno ni bil deležen oprostitve plačila NUSZ, sodišču pa, da preizkusi pravilnost in zakonitost take odločitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - najemnik
Tožnica kot najemnica (po njenih navedbah poslovnih prostorov in parkirišča) uporablja zazidano stavbno zemljišče, to možnost pa je pridobila s sklenitvijo sodne poravnave, v okviru katere je bil dogovorjen najem, zato je tudi zavezanka za plačilo NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik
Če iz pogodbe izhaja drugačna obveznost za plačilo NUSZ kot iz zakona, to ne more biti podlaga za izdajo odločbe, temveč zgolj za (civilnopravni) zahtevek med strankama pogodbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - gradbeni inženirski objekt
Normodajalec izraza „objekt“ ni uporabil v pomenu, opredeljenem v 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki zajema stavbe in gradbene inženirske objekte. Njegovo površino, relevantno za odmero NUSZ, je namreč opredelil s površino prostorov, ki so glede na 1.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 značilnost stavb, ne pa tudi gradbenih inženirskih objektov.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča - dejanska raba zemljišča
Po navedbah drugostopenjskega organa, ki jih tožnik ne izpodbija, zavezanec stalno prebiva v objektu. Stavbno zemljišče torej uporablja v stanovanjski namen. Vendar pa v zadevi ni bilo ugotovljeno, ali je taka raba zemljišča res v nasprotju z namensko rabo, ki jo za to območje določajo prostorski akti. Šele če bi bilo to ugotovljeno, bi se postavilo vprašanje skladnosti odloka z 61. členom ZSZ/84.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna oprema - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidan stavbno zemljišče - komunalna opremljenost
Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Takšno stališče je zavzeto tudi v upravno sodni praksi, izhaja pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS.