kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - obnova postopka - ničnost odločbe - razlogi za ničnost odločbe
Nova dejstva oziroma novi dokazi se morajo nanašati na dejansko stanje, ki ga je v zadevi treba ugotoviti glede na pravno relevantne določbe materialnega predpisa ter na njegovi podlagi odločiti.
Tožniki obstoj obnovitvenega razloga izkazujejo z neresničnimi navedbami zastopnika aktivne stranke, na podlagi katerih naj bi bila izdana za zastopnika ugodna, za aktivno stranko pa neugodna odločba. Odpravi takih nepravilnosti pa uveljavljani obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena ZUP ni namenjen.
Kar je mogoče razumeti, da je namen zakonske spremembe sprememba ureditve teka roka za obnovitveni razlog iz 9. točke in ne da se spremeni ureditev roka za obnovitveni razlog iz 10. točke, in to celo tako, da se pravne možnosti strank ožijo oziroma celo izničijo, za kar bi v primeru jezikovne razlage besedila, „da rok teče od dneva izdaje odločbe“, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo, „da rok teče od vročitve odločbe stranki“, šlo. Ker organ pri preizkusu pravočasnosti predloga za obnovo postopka iz razloga po 10. točki 260. člena ZUP določbe 6. točke prvega odstavka 263. člena ZUP tako ni razlagal, je nepravilno uporabil zakon ter je posledično njegova odločba v 1. točki izreka nezakonita.
Ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP je podan le v primeru, če gre za odločbo, ki se lahko izda le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi pozneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejavnost bencinskih servisov - izvajanje trgovine z motornimi gorivi - razlikovanje med zavezanci - sorazmernost obremenitev - exceptio illegalis
Načelo enakosti pred zakonom zahteva upoštevanje sorazmerja med ugodnostjo in s tem povezanimi bremeni, ki jih z različnim urejanjem pravnih položajev normodajalec nalaga posameznim zavezancem, kar izpeljano pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga prinaša izjemno ugodna lokacija.
Zavezanci so dolžni občinski upravi sporočiti vsako spremembo površine stavb, njihove namembnosti ter spremembo lastniškega stanja na nepremičnini, ki je obremenjena z nadomestilom, v roku enega meseca po nastanku spremembe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - določitev višine nadomestila - merila za odmero - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev - obrazložitev odločbe
Toženka oziroma občina, ki posreduje podatke davčnemu organu, razlikuje kmetijsko rabo v ožjem pomenu in rabo objekta v okviru kmetijske dejavnosti, kjer dopolnilno dejavnost predelave mleka šteje za poslovno dejavnost, kar pomeni nekmetijsko rabo objekta. Razlog za to razlikovanje ni jasen oziroma spoznaven na prvi pogled, zato bi morala toženka pojasniti, kje ima podlago zanj oziroma katere fizične osebe kot zavezanke in v katerih primerih le „kmetijsko rabijo“ objekt. To velja toliko bolj, ker k „poslovni rabi“ objektov poleg predelave očitno šteje tudi pridelavo mleka, ki jo je smiselno težko izključiti iz kmetijske rabe, neglede na to, kako ozko je opredeljena. Šele na podlagi ustrezne obrazložitve navedenih okoliščin bo tožniku omogočeno, da se opredeli do tega, da zaradi ukvarjanja s kmetijsko dejavnostjo proizvodnje in predelave mleka utemeljeno ni bil deležen oprostitve plačila NUSZ, sodišču pa, da preizkusi pravilnost in zakonitost take odločitve.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - najemnik
Tožnica kot najemnica (po njenih navedbah poslovnih prostorov in parkirišča) uporablja zazidano stavbno zemljišče, to možnost pa je pridobila s sklenitvijo sodne poravnave, v okviru katere je bil dogovorjen najem, zato je tudi zavezanka za plačilo NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik
Če iz pogodbe izhaja drugačna obveznost za plačilo NUSZ kot iz zakona, to ne more biti podlaga za izdajo odločbe, temveč zgolj za (civilnopravni) zahtevek med strankama pogodbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - gradbeni inženirski objekt
Normodajalec izraza „objekt“ ni uporabil v pomenu, opredeljenem v 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki zajema stavbe in gradbene inženirske objekte. Njegovo površino, relevantno za odmero NUSZ, je namreč opredelil s površino prostorov, ki so glede na 1.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1 značilnost stavb, ne pa tudi gradbenih inženirskih objektov.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - namenska raba zemljišča - dejanska raba zemljišča
Po navedbah drugostopenjskega organa, ki jih tožnik ne izpodbija, zavezanec stalno prebiva v objektu. Stavbno zemljišče torej uporablja v stanovanjski namen. Vendar pa v zadevi ni bilo ugotovljeno, ali je taka raba zemljišča res v nasprotju z namensko rabo, ki jo za to območje določajo prostorski akti. Šele če bi bilo to ugotovljeno, bi se postavilo vprašanje skladnosti odloka z 61. členom ZSZ/84.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna oprema - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Možnost izvedbe priključkov na javna omrežja pomeni dejansko možnost njihove izvedbe, zato dejstvo, da bi morali priključki potekati preko zemljišča, ki ni v tožnikovi lasti, še ne pomeni, da te možnosti ni.
Navedba upravljavca elektroenergetskega omrežja, da zemljišča niso komunalno opremljena v smislu 72. člena ZPNačrt, lahko pomeni, da v enoti urejanja, v kateri ležijo obravnavana zemljišča, ni zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema, kar po vsebini zatrjuje tudi tožnik.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidan stavbno zemljišče - komunalna opremljenost
Po določbi četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje. Takšno stališče je zavzeto tudi v upravno sodni praksi, izhaja pa tudi iz odločbe Ustavnega sodišča RS.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ne zadostuje „gola“ izjava o seznanitvi, ne da bi iz nje izkazano izhajalo, da je bila prizadetim osebam dejansko omogočena seznanitev z elaboratom ter podaja pripomb in nato zagotovljena ustrezna obravnava pripomb, po potrebi – glede na vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.
Ker v predloženi spisni dokumentaciji ni izkazano (niti v izpodbijanem sklepu navedeno), da je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden ob zagotovitvi navedenih procesnih garancij za stranke v postopku (ali po določbah 82. ali 146. člena ZEN), zahteva za vpis stavbe v kataster stavb (s priloženim elaboratom) ne bi mogla prestati preizkusa po prvem odstavku 84. člena ZEN ter zato na njeni podlagi izdanega sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb sodišče ne more presoditi kot zakonitega.
ZEN člen 73, 73/1, 73/1-5, 84, 85, 86, 89, 90, 95. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb
Tožnica se v tožbi zmotno sklicuje, da je v zemljiški knjigi za njeno stanovanje vpisana izmera 33 m2, kar naj bi pri odločanju zavezovalo prvostopenjski organ. Površina nepremičnine ni zemljiškoknjižni podatek – v zemljiško knjigo se nepremičnine vpišejo z identifikacijskim znakom, kot so vpisane v katastru, temveč katastrski podatek. Zato prvostopenjski organ ni vezan na podatek o površini, kot (če) je vpisan v zemljiški knjigi, temveč obratno, sodišče mora upoštevati podatek, kot je vpisan v katastrski evidenci. Prav z namenom, da bo pravilno identificirana nepremičnina, za katero se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica, je bilo v pravdni zadevi tožnici naloženo, da dopusti izdelavo elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki je skupni del stavbe. Prvostopenjski organ pa je pravno podlago za izvedbo spremembe podatkov v katastru stavb imel v 85., 86., 89. in 90. členu ZEN.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Tožnik za svoje trditve o sklenjeni ustni najemni pogodbi (oz. o ustni pogodbi o košnji trave, kot je navedel v vlogi z dne 28. 9. 2011 – op. sodišča) ni predložil oz. navedel relevantnih dokazov, saj se je skliceval le na vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 30. 6. 2006.
Nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišč - notarska dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožnica nepremičnino uporablja za notarsko dejavnost, in da je NUSZ odmerjen glede na to dejavnost. Zato za presojo, ali je toženka dejansko namembnost tožničinih zazidanih stavbnih zemljišč pravilno opredelila kot namembnost iz skupine D – „storitvene in trgovske namene“ in ne iz skupine E – „javne službe in storitve“, ni pravno odločilno, kakšna je s prostorskim aktom predvidena namembnost zemljišč.
Merilo namembnosti po svoji naravi pomeni, da se različno vrednoti različne namembnosti, zato razlikovanje med dejavnostmi samo po sebi ne pomeni očitane arbitrarnosti. Glede na to je neutemeljeno sklicevanje tožnice na dejavnosti, ki so uvrščene v skupino E. Vprašanje primernosti razvrstitve posameznih namembnosti v skupine pa ni predmet presoje v upravnem sporu.
ZSZ (1984) člen 60, 60/2, 62, 62/1. ZGO-1 člen 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Morebitna odmera oziroma neodmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati na namembnost zemljišča, opredeljeno v prostorskih aktih, oziroma kako drugače posegati v tožnikovo nepremično premoženje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - površina objekta - prenizko odmerjeno nadomestilo
Tožnik posega v svoje pravice ne zatrjuje s trditvijo, da bi moral upravni organ pri odmeri upoštevati večjo površino objekta, to je 74,40 m2 namesto 31 m2, saj s tem, ko navaja, da mu je bilo nadomestilo odmerjeno od premajhne površine objekta, dejansko zatrjuje prenizko odmerjen NUSZ, kar pomeni, da je v tem obsegu izpodbijana odločba v njegovo korist, zaradi česar ni razloga za odpravo izpodbijane odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - stopnje opremljenosti stavbnega zemljišča
Pri odmeri NUSZ je pomembna opremljenost posameznega stavbnega zemljišča in možnost priključitve na komunalno infrastrukturo. Samo zase torej ne zadostuje, da je komunalno opremljeno neko širše območje (v konkretnem primeru kompleks A.), znotraj katerega leži konkretno zazidano stavbno zemljišče, niti to, da je katero od drugih zemljišč znotraj tega območja mogoče priključiti na določeno vrsto komunalne opreme. Taka ugotovitev mora biti izrecna za vsako stavbno zemljišče, za katero se odmerja NUSZ. Ni namreč mogoče izključiti, da vsa zemljišča znotraj določenega območja niso enako komunalno opremljena oziroma nekatera sploh ne.
Zemljišča, ki so priključena na omrežje, ki zagotavlja dobavo pitne vode iz javnega omrežja, so opremljena s to komunalno infrastrukturo, saj je sekundarno omrežje dejansko postalo del omrežja te komunalne opreme, sicer dobava vode po naravi stvari ne bi bila mogoča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - stopnje opremljenosti stavbnega zemljišča
Pri višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se lahko upošteva le tista komunalna oprema, na katero je mogoče izvesti priključke (npr. vodovod, električno omrežje, telefon in kanalizacija), in tisti komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki se nahajajo znotraj posamezne enote prostorskega urejanja in so tako namenjeni uporabi tega zemljišča.