kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - objava elaborata - skrajšani ugotovitveni postopek - bistvena kršitev pravil postopka
Ne zadostuje „gola“ izjava o seznanitvi, ne da bi iz nje izkazano izhajalo, da je bila prizadetim osebam dejansko omogočena seznanitev z elaboratom ter podaja pripomb in nato zagotovljena ustrezna obravnava pripomb, po potrebi – glede na vsebino – tudi v smislu prvega odstavka 82. člena ZEN.
Ker v predloženi spisni dokumentaciji ni izkazano (niti v izpodbijanem sklepu navedeno), da je bil postopek za izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb voden ob zagotovitvi navedenih procesnih garancij za stranke v postopku (ali po določbah 82. ali 146. člena ZEN), zahteva za vpis stavbe v kataster stavb (s priloženim elaboratom) ne bi mogla prestati preizkusa po prvem odstavku 84. člena ZEN ter zato na njeni podlagi izdanega sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb sodišče ne more presoditi kot zakonitega.
ZEN člen 73, 73/1, 73/1-5, 84, 85, 86, 89, 90, 95. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb
Tožnica se v tožbi zmotno sklicuje, da je v zemljiški knjigi za njeno stanovanje vpisana izmera 33 m2, kar naj bi pri odločanju zavezovalo prvostopenjski organ. Površina nepremičnine ni zemljiškoknjižni podatek – v zemljiško knjigo se nepremičnine vpišejo z identifikacijskim znakom, kot so vpisane v katastru, temveč katastrski podatek. Zato prvostopenjski organ ni vezan na podatek o površini, kot (če) je vpisan v zemljiški knjigi, temveč obratno, sodišče mora upoštevati podatek, kot je vpisan v katastrski evidenci. Prav z namenom, da bo pravilno identificirana nepremičnina, za katero se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica, je bilo v pravdni zadevi tožnici naloženo, da dopusti izdelavo elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki je skupni del stavbe. Prvostopenjski organ pa je pravno podlago za izvedbo spremembe podatkov v katastru stavb imel v 85., 86., 89. in 90. členu ZEN.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Tožnik za svoje trditve o sklenjeni ustni najemni pogodbi (oz. o ustni pogodbi o košnji trave, kot je navedel v vlogi z dne 28. 9. 2011 – op. sodišča) ni predložil oz. navedel relevantnih dokazov, saj se je skliceval le na vlogo za določitev dejanskega uporabnika kmetijskih in gozdnih zemljišč z dne 30. 6. 2006.
Nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišč - notarska dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožnica nepremičnino uporablja za notarsko dejavnost, in da je NUSZ odmerjen glede na to dejavnost. Zato za presojo, ali je toženka dejansko namembnost tožničinih zazidanih stavbnih zemljišč pravilno opredelila kot namembnost iz skupine D – „storitvene in trgovske namene“ in ne iz skupine E – „javne službe in storitve“, ni pravno odločilno, kakšna je s prostorskim aktom predvidena namembnost zemljišč.
Merilo namembnosti po svoji naravi pomeni, da se različno vrednoti različne namembnosti, zato razlikovanje med dejavnostmi samo po sebi ne pomeni očitane arbitrarnosti. Glede na to je neutemeljeno sklicevanje tožnice na dejavnosti, ki so uvrščene v skupino E. Vprašanje primernosti razvrstitve posameznih namembnosti v skupine pa ni predmet presoje v upravnem sporu.
ZSZ (1984) člen 60, 60/2, 62, 62/1. ZGO-1 člen 218, 218/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Morebitna odmera oziroma neodmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati na namembnost zemljišča, opredeljeno v prostorskih aktih, oziroma kako drugače posegati v tožnikovo nepremično premoženje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - površina objekta - prenizko odmerjeno nadomestilo
Tožnik posega v svoje pravice ne zatrjuje s trditvijo, da bi moral upravni organ pri odmeri upoštevati večjo površino objekta, to je 74,40 m2 namesto 31 m2, saj s tem, ko navaja, da mu je bilo nadomestilo odmerjeno od premajhne površine objekta, dejansko zatrjuje prenizko odmerjen NUSZ, kar pomeni, da je v tem obsegu izpodbijana odločba v njegovo korist, zaradi česar ni razloga za odpravo izpodbijane odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - stopnje opremljenosti stavbnega zemljišča
Pri višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se lahko upošteva le tista komunalna oprema, na katero je mogoče izvesti priključke (npr. vodovod, električno omrežje, telefon in kanalizacija), in tisti komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki se nahajajo znotraj posamezne enote prostorskega urejanja in so tako namenjeni uporabi tega zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opremljenost stavbnega zemljišča - stopnje opremljenosti stavbnega zemljišča
Pri odmeri NUSZ je pomembna opremljenost posameznega stavbnega zemljišča in možnost priključitve na komunalno infrastrukturo. Samo zase torej ne zadostuje, da je komunalno opremljeno neko širše območje (v konkretnem primeru kompleks A.), znotraj katerega leži konkretno zazidano stavbno zemljišče, niti to, da je katero od drugih zemljišč znotraj tega območja mogoče priključiti na določeno vrsto komunalne opreme. Taka ugotovitev mora biti izrecna za vsako stavbno zemljišče, za katero se odmerja NUSZ. Ni namreč mogoče izključiti, da vsa zemljišča znotraj določenega območja niso enako komunalno opremljena oziroma nekatera sploh ne.
Zemljišča, ki so priključena na omrežje, ki zagotavlja dobavo pitne vode iz javnega omrežja, so opremljena s to komunalno infrastrukturo, saj je sekundarno omrežje dejansko postalo del omrežja te komunalne opreme, sicer dobava vode po naravi stvari ne bi bila mogoča.
ZGO-1 člen 218, 218/1. ZSZ (1984) člen 58, 58/2, 60, 60/2, 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - komunalna opremljenost zemljišča - sekundarno vodovodno omrežje - zasebni vodovod - uvrstitev v cono opremljenosti zemljišč
Dejstvo, da sekundarno vodovodno omrežje še ni bilo predano v upravljanje izvajalcu javne službe, ne more biti pravno odločilno. Tožnica namreč ne trdi, da bi imela vodno dovoljenje za oskrbo s pitno vodo ali koncesijo za rabo vode. To pomeni, da izvajalec javne službe tudi tem zemljiščem zagotavlja oskrbo vode kljub temu, da mu zgrajeno sekundarno omrežje ni bilo predano v upravljanje.
Stališče prvostopenjskega organa, da manjša ali večja oddaljenost posameznih zemljišč od komunalnih objektov ni merilo, od katerega bi bila odvisna uvrstitev zemljišča v posamezno cono in s tem višina nadomestila, drži le znotraj območja, ki zagotavlja priključevanje zemljišč na komunalno opremo.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - elaborat - pravilnost vpisa
Kolikor bo v bodoče prišlo do spremembe dejanske rabe spornega dela stavbe, lahko pride do spremembe podatkov v katastru stavb po postopku in na način, opredeljen v ZEN. Ne more namreč priti do dopolnitve (oziroma po vsebini spremembe) elaborata le na podlagi zatrjevanja ene izmed strank, ob tem da podatki spisa kažejo na to, da je dejansko stanje v kolesarnici nesporno. Zaključku organa prve stopnje glede dopolnjenega elaborata, za katerega pritožbeni organ v odločbi druge stopnje zaključuje, da ga je izdelalo geodetsko podjetje, ki je vpisano v imenik geodetskih podjetij in tako že po zakonu razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato ne dvomi v pravilnost njegove odločitve v priloženem elaboratu, zato ni mogoče pritrditi.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - vložitev pritožbe
Če pritožba ne uveljavlja, da odrejeni katastrski vpis ni neskladen z zahtevo sodišča, ni dopustna. Kar pomeni, da je prvostopenjski organ tožnikovo pritožbo z izpodbijanim sklepom mogel zavreči kot nedovoljeno. Nedovoljena pritožba pa ne more biti predmet meritornega reševanja, zato so brez podlage tožbeni ugovori o tem, da so bile v postopku kršene (tudi) določbe 247. člena ZUP o mejah preizkusa odločbe v pritožbenem postopku.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stanovanjska površina
Upravni organ pravne podlage za odmero nadomestila ni upošteval pravilno. Določba tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 je namreč stanovanjsko površino določila zelo natančno, z opisom vseh prostorov, ki sodijo pod stanovanjsko površino. Navedena določba sicer omogoča, da se v stanovanjsko površino štejejo tudi drugi zaprti prostori stanovanja, kamor pa po presoji sodišča ni mogoče uvrstiti spornih 8,93 m² površine, kot sorazmernega deleža skupnih prostorov, ki pripadajo stanovanju. Za takšno vštevanje sporne kvadrature ni najti podlage niti v Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper, zato je po presoji sodišča tožena stranka izračun NUSZ oprla na nepravilen podatek o površini stanovanjskih prostorov.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis - namembnost stavbnega zemljišča - počitniška stanovanja pravnih oseb
Če občina določi merila za odmero NUSZ, ki se ne tičejo stavbnega zemljišča in njegove rabe, so z zakonom predpisani pogoji s tem prekoračeni, takšni kriteriji pa nezakoniti.
URS člen 14. ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Sežana člen 8, 8/2.
načelo enakosti pred zakonom - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - kriteriji za odmero nadomestila - izjemna ugodnost v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih - igralniška dejavnost
Občina na poziv sodišča, naj pojasni razloge za dodatno obremenitev določenih zavezancev, ni odgovorila, zato ni mogoč sklep, da je dodatna obremenitev za igralniško dejavnost sorazmerna glede na obremenitve zavezancev iz drugih dejavnosti in s tem razumna.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - objekti na mejnih prehodih - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev
Opredelitev gospodarske javne infrastrukture v 1.6. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je sicer dokaj ohlapna, vendar pa je že smiselno ni mogoče širiti tudi na objekte, ki sestavljajo mejni prehod. Funkcije teh objektov namreč v nobenem pogledu ni mogoče šteti za gospodarsko, temveč so namenjeni predvsem delovanju policije in carine, torej organov javne uprave.
Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih tožnik ni uveljavljal v pritožbi, bi privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišč - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
V skladu z odločbo 218. b člena ZGO-1 ni treba, da so na parceli, ki je predmet odmere nadomestila, dejansko izvedeni priključki, temveč zadošča že, da obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
ZSZ člen 58, 62. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Piran člen 6. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. ZPNačrt člen 103.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga - komunalna opremljenost zemljišča
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, določena v IV. poglavju ZSZ, se uporablja v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena, navedena ureditev pa ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - komunalna opremljenost zemljišč - pogoji za odmero nadomestila - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Po določbi četrtega odstavka 218. b člena ZGO-1 se šteje, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.