ZUP člen 260, 267/1, 267/2. ZDavP-2 člen 89, 89/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - predhodni preizkus predloga - zavrženje predloga - obnovitveni razlog - naknadna razveljavitev pravne podlage
Obnova postopka ni dopustna iz razloga, če je bila po pravnomočnosti upravne odločbe razveljavljena pravna podlaga, na podlagi katere je bila ta odločba izdana, saj navedeno ni okoliščina, ki bi predstavljala katerega od zakonitih razlogov za obnovo postopka iz 260. člena ZUP.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejavnost bencinskih servisov - izvajanje trgovine z motornimi gorivi - razlikovanje med zavezanci - sorazmernost obremenitev - neustavnost odloka - exceptio illegalis
Razlikovanje med zavezanci, ki v isti coni uporabljajo stavbna zemljišča za izvajanje trgovine z motornimi gorivi, in tistimi, ki zemljišča uporabljajo za drugo trgovsko dejavnost, mora biti sorazmerno in s tem razumno.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - vlaganja v zunanjo ureditev objekta - relevantno obdobje
Obveznost iz naslova plačila NUSZ nastane ob začetku leta za tekoče leto in je zavezanec tega plačila lahko oproščen, če je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 12.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, torej če gre za zavezanca, ki je v preteklem letu vložil sredstva v zunanjo ureditev tam naštetih objektov. Tožnica je 29. 12. 2011 vložila vlogo za oprostitev plačila NUSZ za leto 2012. Ker se predlagana oprostitev nanaša na leto 2012, se tožnica pri tem lahko sklicuje na vlaganja v letu pred nastankom obveznosti plačila NUSZ za leto 2012, v konkretnem primeru torej na vložena sredstva v letu 2011.
S tem ko je normodajalec štel za potrebno, da podrobneje razloži, kaj šteje v zunanjo ureditev objektov (fasade, strehe, stavbno pohištvo – okna), je zunanjo ureditev objektov omejil na posege na samem objektu, ki predstavljajo izboljšavo stanja in tudi videza stavbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - sprememba odloka
Tožnica zmotno meni, da bi morala biti oproščena plačila NUSZ za dobo 5 let, ker so pred koncem leta 2009 nastopili pogoji za oprostitev po takratnih določbah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Tudi če je tožnica izpolnila pogoje za oprostitev plačila NUSZ pred 1.1.2010, pa za obdobja od uveljavitve sprememb Odloka dalje, torej tudi za leto 2011, do nje ni več upravičena, saj predmetni Odlok o tem nima prehodnih določb.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Ravne na Koroškem člen 3, 4.
uporaba stavbnih zemljišč - nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - omejitev rabe stavbnih zemljišč - plinski rezervoarji
Dejstvo, da tožnik na zemljiščih zaradi bližine plinskih rezervoarjev ne more graditi objektov, na odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne more vplivati, saj predpisi upoštevajo zgolj objektivne okoliščine (da gre za poslovnim dejavnostim namenjena zazidana stavbna zemljišča), ne pa tudi subjektivnih okoliščin, ki tožniku de facto onemogočajo gradnjo oz. ga bistveno omejujejo v njegovi poslovni rabi zemljišč.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Tožena stranka je v ponovljenem postopku sledila napotilu sodišča in ugotovila, da je predmetno zemljišče, ki spada v urejevalno enoto Kromberk, opremljeno z vodovodnim, električnim, kanalizacijskem in cestnim omrežjem. Neutemeljena je zato tožbena trditev, da niso bili upoštevani kriteriji iz 61. člena ZSZ/84.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana člen 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev
NUSZ je po svoji naravi denarna terjatev, zato pogoja „ogroženosti življenjskega obstoja zavezanca in njegovih družinskih članov“ ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za socialno ogroženost. Način ugotavljanja socialne ogroženosti zaradi slabega materialnega stanja je v času izdaje izpodbijane odločbe urejal ZSV, zato je toženka ravnala pravilno, ko se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega kriterija za oprostitev plačila NUSZ oprla na ureditev iz tega zakona.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 6, 7, 8.
nadomestilo za odmero stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - dejavnost garažnih hiš
Uvrščanje stavbnih zemljišč z namembnostjo garažnih hiš v skupino C (ali v skupino D), drugič pa v skupino E glede na to, ali navedeno dejavnost opravlja „zasebni ponudnik“ ali javno podjetje oz. koncesionar, je nezakonito.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 8.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za uvrščanje stavbnih zemljišč - dejavnost podzemnih in nadzemnih garaž - različno obravnavanje izvajalcev dejavnosti
V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je dejavnost podzemnih in nadzemnih garaž izrecno uvrščena v skupino E, zato bi moralo biti tudi v obravnavani zadevi uporabljeno točkovanje v skladu z razvrstitvijo omenjene dejavnosti v navedeno skupino. Ista namembnost namreč ne more biti razvrščena v dve različni namenski skupini in se enkrat obravnavati v okviru skupine D kot storitvena dejavnost, drugič pa v okviru skupine E kot javna služba in storitev, in sicer v odvisnosti od tega, kateri subjekt opravlja to dejavnost, torej od lastnosti zavezanca za plačilo NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila
V postopku je bilo izkazano, da so obravnavana nezazidana stavbna zemljišča komunalno opremljena, kar je razvidno iz potrdil upravljalcev komunalnih objektov in naprav. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - pravna podlaga za odmero - skupni stroški- obračunski stroški - predvidene investicije v komunalno opremo - nezakonitost občinskega odloka
Po četrtem odstavku 75. člena ZPNačrt je treba pri pripravi podlag za odmerjanje komunalnega prispevka upoštevati že vložena sredstva v izgradnjo komunalne opreme, predvidene investicije v komunalno opremo pa le tiste, ki so določene v občinskem načrtu razvojnih programov za tekoče in naslednje leto.
Odlok v delu, v katerem med skupne in obračunske stroške upošteva vse stroške, ki bodo nastali do leta 2015, zato ni v skladu z ZPNačrt.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba - upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev
Dokončen upravni akt prve stopnje, zoper katerega je bila dovoljena pritožba v upravnem postopku, pa ni bila vložena ali ni bila vložena pravočasno, ne more biti predmet upravnega spora niti takrat, kadar je ničen.
Prisilna izterjava z odločbo državnega organa naložene obveznosti ne more biti dejanje prisiljenja, izsiljevanja in pritiska, saj gre za z zakonom predpisano nadaljevanje in zaključno fazo upravnega postopka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekti gospodarske javne infrastrukture - mejni prehodi
Tožeča stranka je v pritožbi zatrjevala, da so objekti in površine na mejnih prehodih javna infrastruktura, zato ni zavezanka za plačilo NUSZ, in se pri tem sklicevala na določbo 218. člena ZGO-1. Glede na navedeno bi moral drugostopenjski organ najprej zavzeti stališče, ali so mejni prehodi in v njihovem sklopu zgrajeni objekti sploh objekti gospodarske javne infrastrukture v smislu ZGO-1, zaradi česar se NUSZ za zemljišča, na katerih stojijo, ne plačuje.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo preveč plačanega nadomestila - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmerja v upravnem davčnem postopku z dvema udeležencema: z davčnim organom in davčnim zavezancem. Organi oz. javnopravni subjekti, ki so glede na zakonsko ureditev prejemniki določenih vrst javnopravnih prihodkov (v obravnavanem primeru občina), v tem davčnem postopku oz. davčnopravnem razmerju nimajo položaja stranke.
določitev funkcionalnega zemljišča - vlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča - stranka v postopku - soglasje solastnikov
Z določitvijo funkcionalnega zemljišča k objektom, ki niso samo v lasti tožeče stranke, temveč tudi v solasti stranke z interesom, bi se prav gotovo poseglo v (so)lastninska upravičenja drugih oseb, s čimer bi bile kršene pravice drugih solastnikov. Dejstvo je, da je ob vložitvi zahteve veljavni 46. člen ZUN v tretjem odstavku dal tudi solastniku nepremičnine aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča, ne more pa se ta pravica razlagati tako, da se lahko s tem omeji solastninska pravica in s tem pravica razpolaganja drugega solastnika (drugi odstavek 66. člena SPZ), če za to vlagatelj zahteve ne pridobi njegovega soglasja.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - zapuščeni objekt - načelo zaslišanja
To, da je v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe na Kmetijski Kombinat ..., ne pomeni, da tožnik ni neposredni uporabnik teh nepremičnin, ki jih je kupil leta 1990 od navedenega kmetijskega kombinata. Če je imel prodajalec na navedenih nepremičninah pravico uporabe na družbeni lastnini, je to pravico s sklenitvijo prodajne pogodbe in z izročitvijo nepremičnin tudi prenesel na kupca. Za veljavnost prenosa pravice uporabe namreč vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj.
Določbi občinskega Odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju z merili ZSZ/84 za predpisovanje NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišča - zapuščeni objekt - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - nastanek obveznosti - načelo zaslišanja stranke
Določbi občinskega odloka, ki kot kriterij za odmero NUSZ glede namembnosti zemljišča določata zapuščenost objekta, sta v nasprotju z merili ZSZ/84 za predpisovanje NUSZ. Z navedenim kriterijem se namreč določa predmet dajatve, ki nima zveze z lastnostmi stavbnega zemljišča in njegovo namembnostjo in zato pomenijo spreminjanje nadomestila v druge vrste dajatev – v neke vrste kazen za neuporabo in nevzdrževanje objektov in zemljišč.
Če se pooblaščenec vabilu ni odzval in ni predložil svojih dokazov, to še ne pomeni, da upravni organ zavezanca ni dolžan seznaniti z dejstvi, ki so pomembna za odločitev.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - višina nadomestila - večkratnik izračunanega nadomestila - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila
Določba o odmeri 300% nadomestila pri nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki niti ni uvrščena med določbe o računanju višine NUSZ, ampak med prehodne določbe, ne predstavlja izpeljave katerega od zakonskih kriterijev za izračun višine nadomestila. Večkratnik izračunanega nadomestila, ki ga je zavezanec po sporni določbi občinskega odloka dolžan plačati, je določen zaradi interesa občine pridobiti čim več sredstev, s katerimi bo pospešila razvoj nekaterih območij obrtnih con. Ta interes občine pa sam po sebi nima nobene zveze z značilnostmi nezazidanih stavbnih zemljišč, za katera se zaračunava nadomestilo.
ZUP člen 260, 260/1, ZDavP-2 člen 90. ZSZ člen 58, 60, 61, 62.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obnova postopka za odmero stavbnega zemljišča - nova dejstva in novi dokazi - podatki iz uradnih evidenc - očitna napaka
To, da je bilo v postopku za odmero NUSZ dejansko stanje ugotovljeno drugače kot v postopkih odmere NUSZ pred tem, ni razlog za obnovo teh postopkov.
NUSZ je bil za sporna leta odmerjen glede na takrat ugotovljeno dejansko stanje, ki je izhajalo iz uradne evidence. Napako podatkov v uradnih evidencah pa je mogoče ugotoviti šele s preverjanjem njihove pravilnosti, torej posredno. Uporaba podatkov iz uradne evidence torej sama po sebi ne more pripeljati do očitne napake v smislu 90. člena ZDavP-2. Taka očitna napaka bi npr. bila, če bi organ pomotoma uporabil drugačne podatke od tistih, ki izhajajo iz uradne evidence.