ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-6. ZSZ (1984) člen 58.
pravni interes - stranka v postopku - zavrženje tožbe - občina - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Čeprav gre za odlok, ki ga je tožnica – občina sama sprejela, njegova morebitna nepravilna uporaba ne pomeni posega v njeno pravico oziroma v njeno neposredno na zakon oprto osebno korist. Niti uporaba instituta exceptio illegalis ne pomeni odločitve o razveljavitvi predpisa občine, temveč uporabo materialnega prava v konkretnem primeru.
Poleg tega tožnica z obravnavano tožbo, s katero si prizadeva za višje odmerjeni znesek NUSZ, ne zasleduje svojega pravnega temveč zgolj dejanski interes. Določba prvega odstavka 36. člena ZFO-1 ji namreč zagotavlja le, da bo v svoj proračun prejela vse prihodke iz naslova NUSZ, torej da bodo na ta način dobljena sredstva nakazana v njen proračun, kar pa ne pomeni, da iz te določba izhaja tudi pravica občine, da v odmernih postopkih skrbi za zakonito uporabo predpisov.
ZLS člen 67, 67/1, 67/2, 68. ZSZ člen 62, 62/1, 62/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 15, 15/3.
V tej zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje, kar pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - opremljenost stavbnega zemljišča - možnost priključitve objekta na javno infrastrukturno omrežje
Občinski odlok možnost priključitve na javno infrastrukturno omrežje ne pogojuje zgolj z obstojem takšnega omrežja v razdalji največ 50 m od meje stavbnega zemljišča, pač pa tudi z obstojem dejanske možnosti priključitve na elektroenergetsko in vodno infrastrukturo.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Maribor člen 3.
pogoji za odmero nadomestila - nadomestilo za uporabo stavnega zemljišča - opremljenost zemljišč z javno infrastrukturo - dejanska možnost priključitve na javno infrastrukturo
Po določilu iz 3. člena občinskega odloka morata biti za odmero komunalnega prispevka izpolnjena dva pogoja kumulativno: omrežje sme biti oddaljeno od stavbnega zemljišča največ 50 metrov, obstajati pa mora tudi dejanska možnost priključitve.
Za odločitev bistvene okoliščine morajo biti ugotovljene po dejanskem stanju v letu 2006, to je v letu, na katerega se nanaša obveznost tožeče stranke za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo neutemeljeno plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija
Ker tožnici – občini nobeden od veljavnih pravnih predpisov ne daje pravice, da bi kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tožnica tudi nima pravice vlagati pravnih sredstev oziroma zahtevati sodno varstvo zoper odločbe v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabno stavbnega zemljišča
Odločba o odmeri nadomestila tožniku je pravilna, saj med strankama ni sporno, da tožnik živi v stanovanjski hiši, za katero mu je bilo odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, tožnik pa v postopku tudi ni ugovarjal ugotovljeni kvadraturi stanovanjske hiše ter številu točk.
upravni postopek - pritožba - rok za pritožbo - zamuda roka - napačen pravni pouk
V pouku o pravnem sredstvu, ki je naveden na odločbi o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, res ni pojasnjeno, da pisno pritožbo stranka lahko vloži tudi po pošti, in da se za pravočasno šteje tudi pritožba, ki je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, vendar ta pomanjkljivost ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, kar je že večkrat potrdila upravno sodna praksa.
ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/3, 218/4, 218b, 218b/1, 218b/4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - priključitev na javno infrastrukturo - dostop do javne ceste - komunalna opremljenost zemljišča
Zgolj dejstvo, da dostopna pot deloma poteka po zemljišču v lasti tretje osebe, še ne pomeni, da ni dejanskega dostopa do javne ceste. Pravna ureditev uporabe povezovalne poti (npr. s pogodbeno ustanovitvijo stvarne služnosti ali določitvijo nujne poti v nepravdnem postopku) na vprašanje možnosti dejanskega dostopa ne vpliva.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - možnost priključitve na javno infrastrukturo
Za stavbna zemljišča, za katere je bilo v postopku ugotovljeno, da so priključena na javno infrastrukturo oz. da obstaja možnost njihove priključitve na javno infrastrukturo, je bilo tožniku - solastniku zemljišč pravilno odmerjeno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.
ZBS-1 člen 1, 1/2, 1/3, 4, 4/1. Uredba o standardni kvalifikaciji dejavnosti člen 2, 3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo nadomestila - dejavnost zavezanca
Naloge, kot so oblikovanje in uresničevaje denarne politike in denarnega nadzora, zagotavljanje splošne likvidnosti bančnega sistema, urejanje plačilnih sistemov in podobno, spadajo v okvir dejavnosti posebnega družbenega pomena in ne predstavljajo profitabilnih dejavnosti, ki jih izvajajo subjekti na trgu, med katere spada tudi finančno posredništvo. Zato ni pravilna razvrstitev stavbnih zemljišč tožeče stranke med poslovne namene, v skupino finančno posredništvo, razen zavarovalništva in pokojninskih skladov, za katere se predvidevajo ugodnejši ali celo izjemno ugodni pogoji gospodarjenja.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Mestne občine Celje člen 11. ZGO-1 člen 218.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - bencinski servis - exceptio illegalis
Prodaja naftnih derivatov v primerjavi z drugimi trgovinami pomeni drugačno, višjo stopnje obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
Površine, na katerih se nahaja bencinski servis, se štejejo za površine za spremljajoče dejavnosti na avtocesti (da gre za tovrstne površine, pa med strankama tudi ni sporno), s tem v zvezi pa se štejejo za objekte gospodarske javne infrastrukture, za katere pa se v skladu z 218. členom ZGO-1 NUSZ ne odmerja.
ZSZ (1984) člen 61. ZSZ (1997) člen 56, 56/1. ZUreP-1 člen 179, 179/5. ZPNačrt člen 103. ZDavP-2 člen 404. ZUS-1 člen 20, 20/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožbena novota - odmera nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanjski namen
Namembnost stavbnega zemljišča je ena izmed okoliščin, ki se v skladu z 61. členom ZSZ/84 upošteva pri določanju ZUSZ. Določbe ZSZ/84 se v zadevi uporabljajo na podlagi 5. točke 5. odstavka 179. člena ZUreP-1 v zvezi z določbo 1. alineje 56. člena ZSZ/97. Navedena ureditev ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
Občina niti do izdaje izpodbijane odločbe v ponovljenem postopku davčnemu organu ni posredovala podatka, da gre v konkretnem primeru za stavbo s poslovno namembnostjo oz. ni zahtevala uvrstitve nepremičnine zavezanca v skupino b6-gostinstvo, zato je njena kasnejša zahteva po upoštevanju poslovne namembnosti v obravnavanem postopku neutemeljena in je z vidika tega upravnega spora nedovoljena tožbena novota.
ZSZ (1984) člen 61. ZSZ (1997) člen 56, 56/1. ZUreP-1 člen 179, 179/5. ZPNačrt člen 103.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - gostinstvo
Namembnost stavbnega zemljišča je ena izmed okoliščin, ki se v skladu z 61. členom ZSZ/84 upošteva pri določanju ZUSZ. Določbe ZSZ/84 se v zadevi uporabljajo na podlagi 5. točke 5. odstavka 179. člena ZUreP-1 v zvezi z določbo 1. alineje 56. člena ZSZ/97. Navedena ureditev ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
Upravni organ je v obravnavanem postopku upošteval stališče sodišča glede uporabe materialnega prava, ko je odločal v zadevi z bistveno podobnim pravnim stanjem in dejanskim stanjem, zato ne gre za položaj, ko bi upravni organ po lastni presoji odklonil uporabo nižjega predpisa (Odloka), ker ta po njegovem mnenju ne bi bil v skladu z 61. členom ZSZ/84. Upravni organ je zato ravnal prav, ko je v obravnavanem primeru določbi 7. in 8. člena Odloka uporabil tako, da je v skladu s stališčem sodišča o nezakonitosti skupine a3 kot konkretizacije merila po namembnosti stavbnega zemljišča zavezančevo nepremičnino v ponovljenem postopku glede na ugotovljen dejanski namen uvrstil v skupino b6-gostinstvo, med katera spadajo tudi počitniška stanovanja pravnih oseb.
ZSZ (1984) člen 61. ZDavP-2 člen 404. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZSZ (1997) člen 56, 56/1. ZUreP-1 člen 179, 179/5. ZPNačrt člen 103.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožbena novota - odmera nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - počitniški namen
Namembnost stavbnega zemljišča je ena izmed okoliščin, ki se v skladu z 61. členom ZSZ/84 upošteva pri določanju NUSZ. Navedena določba ZSZ/84 in ostale, ki se nanašajo na NUSZ, se v zadevi uporabljajo na podlagi 5. točke 5. odstavka 179. člena ZUreP-1 v zvezi z določbo 1. alineje 56. člena ZSZ/97. Navedena ureditev ostaja nespremenjena tudi po sprejetju ZPNačrt, saj ta v svojem 103. členu ni določil prenehanja veljavnosti določb ZUreP-1 glede plačevanja nadomestila.
Na odločitev v zadevi ne more vplivati tožbeno stališče, da je pri ugotavljanju namembnosti stavbnega zemljišča odločilna namembnost, kot je opredeljena v gradbenem dovoljenju in da je bilo za objekt, v katerem ima zavezanec stanovanje, izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo hotelskega apartmajskega objekta. Ob takem stališču bi morala tožnica glede na določbo 404. člena ZDavP-2 že sama davčnemu organu posredovati podatek, da gre v konkretnem primeru za stavbo s poslovno namembnostjo oz. zahtevati uvrstitev zavezančeve nepremičnine v skupino b6-gostinstvo, saj se po 7. členu Odloka v to skupino med drugim uvršča tudi dejavnost hotelov, /.../ in druge nastanitvene zmogljivosti za krajši čas (oddajanje sob, apartmajski objekti). Ker tega ni storila niti do izdaje nove odločbe v ponovljenem postopku, čeprav je to možnost imela in je bila seznanjena s stališčem pritožbenega organa ter bistvenimi razlogi sodbe U 1370/2008, je njena kasnejša zahteva po upoštevanju poslovne namembnosti v obravnavanem postopku neutemeljena in je z vidika tega upravnega spora nedovoljena tožbena novota.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - dolžnost preživljanja - pritožbena novota
Nova dejstva se lahko upoštevajo kot pritožbeni razlog le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti na obravnavi. Za odločitev je zato bistveno, ali je obrazec, na katerem je tožnik vložil zahtevo za oprostitev plačila NUSZ, že na prvi stopnji omogočil, da navede vse za odločitev pomembne okoliščine. Obrazec je po mnenju sodišča nepopoln, saj ne omogoča vpisa vseh relevantnih podatkov. Zavezančeva zakonska dolžnost, da preživlja tretje osebe, čeprav te ne živijo skupaj z njim, ima namreč za posledico zmanjšanje sredstev za njegovo lastno preživljanje, kar pa lahko vpliva na „ogroženost življenjskega obstoja zavezanca“ po 2. odstavka 14. člena Odloka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - opredelitev namembnosti po prostorskem izvedbenem načrtu
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo ne glede na to, da se zemljišče v naravi uporablja za druge namene.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - opredelitev zemljišča - namembnost zemljišča - neobrazložena odločba
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti za katero parcelo v kateri katastrski občini gre, to pa ima za posledico, poleg tega, da zemljišča sploh niso identificirana, da ni mogoče ugotoviti ali gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - ugotovitev namembnosti zemljišča
Iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, za katero parcelo v kateri katastrski občini gre, saj je opredeljena zgolj s površino, naslovom in navedbo, da gre za poslovni prostor. To pa ima za posledico (poleg tega, da zemljišča sploh niso identificirana), da ni mogoče ugotoviti, ali gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče oziroma v kakšnem delu gre za zazidano oziroma nezazidano stavbno zemljišče. Od te opredelitve pa je odvisna uporaba določb občinskega Odloka in ZSZ.