ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 218. ZEKom člen 3, 3-1, 3-10, 3-21, 7, 7/2, 75, 75/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - javno komunikacijsko omrežje - elektronska komunikacijska infrastruktura
S tem, ko je upravni organ odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od površin stavb, v katerih se nahaja elektronska komunikacijska oprema, je rezultat enak, kot da bi odmeril nadomestilo od površine zemljišča, na katerem se nahaja sama elektronska komunikacijska oprema. S tem je ravnal v nasprotju z 218. členom ZGO-1.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1, 218, 218b. EZ člen 30, 30/1, 57, 57/1, 57/2. Uredba o energetski infrastrukturi (2003) člen 2, 2/2-6, 7, 7/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekti gospodarske javne infrastrukture - gradbeni inženirski objekt - kompresorska postaja - dokazno breme
Neutemeljena je tožnikova trditev, da Uredba o energetski infrastrukturi v smislu 6. alineje 2. člena govori o kompresorski postaji kot o celoti (vključujoč torej tudi nadzorni objekt in parkirišča), saj to stališče ne upošteva nadaljnjih členov (vključno s prilogo 1), ki podrobneje definirajo posamezne objekte, omrežja ali naprave energetske infrastrukture. Zato ni mogoče šteti, da se ta pojem raztega tudi na druge - spremljajoče – objekte, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, le iz razloga, ker so zgrajeni v okviru opravljanja iste dejavnosti (sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) in da zanje velja enak režim, kot ga za odmero NUSZ določa 218. člen ZGO-1 za zemljišča z zgrajenimi objekti gospodarske javne infrastrukture.
Zgolj pavšalno nestrinjanje z obračunom, ne da bi tožnik navedel razloge, zakaj se ne strinja s stališčem pritožbenega organa, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.
ZUstS člen 23, 23/1, 23a. ZSZ člen 61, 61-3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Nova Gorica (1997) člen 8, 9, 10, 11, 11b, 14. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (10.08.2004) člen 1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje glede na dejavnost - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - nova dejstva in dokazi
V skladu z navedeno določbo ZSZ/84 in tudi stališčem Ustavnega sodišča različno točkovanje posameznih dejavnosti samo po sebi ni nedopustno oziroma v neskladju z Ustavo in zakonom. Zato na podlagi posplošenega zatrjevanja o nerazumno višjem obremenjevanju tožnika, ki izvaja dejavnost trgovine na drobno z motornimi gorivi, ni mogoče sprejeti sklepa o očitno neutemeljenem razlikovanju posamičnih zavezancev za plačilo NUSZ.
Glede na določbo 23.a člena ZUstS in 1. odstavka 23. člena ZUstS sodišče na Ustavno sodišče ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - opremljenost območja z vodovodnim omrežjem - nezakonitost odloka
Ker ni dovolj razjasnjeno in obrazloženo, ali je območje, kjer se nahaja zadevna cona, opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem tako, kot se to zahteva po določbah 58. člena ZSZ/84, je bilo treba izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odpraviti.
Odlok ne vsebuje meril, po katerih so posamezna območja uvrščena v posamezne cone, zato ni mogoče preveriti pravilnosti njihove razvrstitve niti pravilnosti razvrstitve tožnika v zadevno II. cono po Odloku. To pa pomeni, da je Odlok z ozirom na zakonske zahteve pomanjkljiv v bistvenem in da je zato, ker manjkajo ustrezna merila, v nasprotju z zakonom, saj je komunalna opremljenost zemljišča po ZSZ/84 eden ključnih kriterijev pri določanju višine nadomestila.
ZDavP-2 člen 404. ZSZ (1984) člen 60, 60/1, 60/2, 61. ZSZ (1997) člen 39, 39/1, 39/2. ZUP člen 279, 279/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – nezazidano stavbno zemljišče – tožba v upravnem sporu
Za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 1999 ni relevantno stanje komunalne opremljenosti kasneje nastalih parcel, ampak prvotne parcele kot celote. Tožnik se v tožbi ne more sklicevati na vse svoje dosedanje pritožbe, ki da naj jih sodišče upošteva, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v sami tožbi in samo ti so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker vsebina tožbe postavlja okvir preizkusa zakonitosti upravnega akta, ni naloga sodišča, da opravlja splošno revizijo upravnega odločanja.
ZGO-1 člen 218, 218/2. ZSZ člen 56, 56/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, Občina Piran (2003) člen 2, 2/2, 2/5.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - nezakonitost odloka - exceptio illegalis
Občina Piran je v Odloku sicer v celoti povzela zakonsko opredelitev zazidanega stavbnega zemljišča, je pa hkrati kot poslovne površine (in s tem kot zazidano stavbno zemljišče) opredelila tudi vse ostale poslovne površine, ki v zemljiškem katastru niso določene kot zelenice. S tem je za zazidana stavbna zemljišča opredelila tudi tiste poslovne površine, ki niso gradbene parcele z zgrajenimi stavbami oziroma gradbenimi inženirskimi objekti, kar je v nasprotju z določbo 218. člena ZGO-1.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180. URS člen 14. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razlikovanje glede na stalno oziroma začasno prebivališče zavezanca - kršitev ustavnega načela enakosti - exceptio illegalis - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
V obravnavani zadevi je sporna uporaba 8. člena Odloka, saj tožnik davčnemu organu očita nepravilno uporabo materialnega prava s sklicevanjem na kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Pri tem tožnik ne izpodbija zakonitosti same odmere nadomestila, ampak uporabo vrednotesnja v višini 1800 točk, ki je po njegovem mnenju previsoko v primerjavi z zavezanci, ki imajo v občini stalno prebivališče (za katero je v Odloku določena višina 70 točk). Po mnenju sodišča je davčni organ ravnal prav, ko je svojo odločitev oprl na veljavni Odlok, saj ni imel pooblastila, da odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis), ker ta institut lahko uporabi le sodišče. Sodišču pa navedeno razlikovanje ne daje utemeljene podlage za dvom v ustavnost in zakonitost 8. člena Odloka. Ustavno sodišče namreč ni zavzelo stališča, kot zmotno meni tožnik, da vsako razlikovanje zavezancev glede na stalno ali začasno prebivališče pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pravic pred zakonom, temveč je poudarilo, da je razlikovanje mogoče utemeljiti (le) ob razumnih razlogih.
Sodišče ne more prekiniti postopka in vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta oziroma predpisa lokalne skupnosti, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZUstS. Sodišče lahko v skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Sodišče tudi nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZustS) in nima pooblastila razveljaviti oziroma odpraviti neustavna določila podzakonskih aktov oziroma predpisov lokalnih skupnosti.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1-1, 218b/1-4. ZPNačrt člen 72, 72/1. ZUreP-1 člen 135, 135/2. SZ člen 210. ZUS-1 člen 20, 20/3, 42, 42/1.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - možnost priključitve na komunalno infrastrukturo - komunalna opremljenost zemljišč - služnostna pot - vsebina služnostne pravice - nova dejstva in dokazi
Ker so se zemljišča tožnikov doslej uporabljala za kmetijsko dejavnost, na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, bi moral upravni organ ugotoviti, ali zatrjevana služnost zadošča za dostop do javne ceste.
Stvarna služnost potrebuje natančen opis vsebine, ki pa v upravnem postopku ni bila ugotovljena, saj pritožbeni organ, ki se opira na navedbe tožnikov, govori le o služnostni poti, ne pa tudi o obsegu oz. vsebini te poti.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za določitev nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanje v poslovnih prostorih - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
Posegi v zvezi s spremembo namembnosti objekta iz poslovne v stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko ali pa novogradnjo brez gradbenega dovoljenja ne predstavljajo kriterija za določanje namembnosti stavbnega zemljišča, saj gre še vedno za stanovanja za stalno ali začasno bivanje. Zato ni mogoče trditi, da je bil pri oblikovanju skupine a3) v Odloku kot merilo uporabljen kriterij namembnosti stavbnega zemljišča (61. člen ZSZ/84), ampak drug kriterij, zaradi česar v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen pri izračunu nadomestila po merilu namembnosti stavbnega zemljišča.
V zvezi s tožbenimi navedbami glede neustavnosti (tako) velikega razpona v točkovanju stalnega in občasnega bivanja sodišče poudarja, da je predmet odločanja v upravnem sporu presoja zakonitosti dokončnega upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. V konkretnem primeru to pomeni zgolj presojo zakonitosti uporabe skupine a3) kot merila po namembnosti stavbnega zemljišča in z njo povezanega točkovanja. Sodišče nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZUstS). Prav tako ne more vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZustS. Sodišče lahko v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.
ZSZ (1984) člen 61. ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUstS člen 21, 23, 23.a, 45.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za določitev nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanja v poslovnih prostorih
Posegi v zvezi s spremembo namembnosti objekta iz poslovne v stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko ali pa novogradnjo brez gradbenega dovoljenja ne predstavljajo kriterija za določanje namembnosti stavbnega zemljišča, saj gre še vedno za stanovanja za stalno ali začasno bivanje. Zato ni mogoče trditi, da je bil pri oblikovanju skupine a3) kot merilo uporabljen kriterij namembnosti stavbnega zemljišča, ampak drug kriterij, zaradi česar v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen pri izračunu nadomestila po merilu namembnosti stavbnega zemljišča.
Sklep sam po sebi nima narave splošnega akta, čeprav je bil naslovljen na vse zavezance za plačilo, katerih zemljišča so se urejala s prostorsko ureditvenimi pogoji in zanje ni izdano lokacijsko dovoljenje, ter je bil objavljen v Uradnem listu RS. Ne glede na način objave namreč sodišče meni, da se sklep nanaša na zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih zadevajo določbe občinskega odloka, to pa so odmernemu organu znane ali na podlagi sklicevanja zavezancev na ta sklep določljive osebe. Kljub splošnemu besedilu citirane določbe sklepa gre torej (glede na sistematiko 13. člena občinskega odloka) za individualni upravni akt, ki je v odmernem postopku upošteven, kolikor se nanj stranka izrecno sklicuje.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
V postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odloča o pravicah in dolžnostih zavezanca za plačilo navedenega nadomestila in ne o pravici ali obveznosti občine. Tožeča stranka, ki ima sicer dejanski interes na sredstvih iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s tem še ne izkazuje pravne koristi in zato ne more imeti položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku.
ZSZ člen 62, 62. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3. ZUP člen 238, 238/2, 254. ZureP-1 člen 180, 180.
sezonski čas uporabe - tožbena novota - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Pravico do odmere nadomestila za sezonski čas uporabe ima zavezanec, ki poslovni prostor, ki je vezan na dejavnost kampa (oziroma golf igrišča in smučišča) nedvomno uporablja le določen čas v letu. Pri tem pa je za odmero nadomestila pravno nepomembna možnost, da bi lahko zavezanec trgovino uporabljal tudi med letom, ko kamp ne deluje, saj je odmera nadomestila vezana na dejansko uporabo v sezonskem času.
ZSZ člen 45, 45/1, 45/2, 45, 45/1, 45/2. ZUP člen 279/1-4, 279, 279/1, 279/1-3, 279/1-4, 279, 279/1, 279/1-3. ZUreP-1 člen 177/1, 143, 143/3, 177, 177/1, 143, 143/3, 177.
plačilo komunalnega prispevka - pristojni organ za odmero komunalnega prispevka - ničnost odločbe - komunalni prispevek
Določb, da se že začeti postopki za odmero končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati v smislu ustalitve stvarne pristojnosti. V primeru pravilno vloženih zahtev se te zato odstopijo v reševanje pristojnemu organu po predpisih, veljavnih v času odločanja. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi morali o zahtevkih odločati neobstoječi organi. Glede na določbo 2. odstavka 45. člena ZSZ/84 je potrdilo o plačanem sorazmernem delu stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča res pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ni pa nikjer določeno, da je to izključno potrdilo o nakazilu zneska na račun upravičenca. Potrdilo o plačilu torej ni stvar odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
status grajenega javnega dobra - javna infrastruktura - grajeno javno dobro
V zadevi je ostalo neobrazloženo, ali je čistilna naprava res javna infrastruktura v smislu 1. odstavka 4. člena ZSZ. Komunalni objekti imajo status javne infrastrukture le tedaj, kadar je njihova uporaba pod enakimi pogoji namenjena vsem in so namenjeni izvajanju javnih služb, določenih z zakonom ali občinskim predpisom. Objekti, ki niso javna infrastruktura, ne morejo imeti status grajenega javnega dobra.
stečajni postopek - pravne posledice začetka stečaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka (tako imenovana generalna izvršba), ki se opravi nad celokupnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče (11. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99). V takšnih okoliščinah je ZPPSL v razmerju do predpisov, na podlagi katerih sta odločala davčna organa, specialni predpis, in po mnenju sodišča je treba upoštevati, da je bila terjatev iz naslova neplačanega nadomestila za sporno obdobje že priznana v stečajnem postopku in da za njeno izvršbo v stečajnem postopku že obstaja izvršilni naslov.
ZUP člen 251, 251/3, 251, 251/3. ZGO-1 člen 19, 150, 154, 19, 150, 154.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stavbno zemljišče
S pristojnimi strokovnimi službami je treba v primeru, ko gre za upravni, torej uradni postopek, razumeti predvsem organe, ki so pristojni za obravnavo vprašanja, ki je v tej zadevi sporno, to pa je vprašanje (ne)varnosti uporabe zgradbe. Tako po ZGO kot po ZGO-1 je pristojni organ za presojo tega vprašanja gradbeni inšpektorat.
Tudi iz programa opremljanja stavbnih zemljišč ni razvidno, da gre za izračun, kakršen se zahteva po Navodilu o vsebini programa za opremljanje stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99). Po Navodilu lahko namreč občina izračuna prispevek le na podlagi sprejetega programa, s tem, da se pri izračunu poleg tega obvezno upoštevajo tudi merila za razdelitev stroškov med zavezance in občino, ki jih določa finančni del programa opremljanja, sam izračun pa se opravi na način predpisan v členih 6. in 7. Navodila. Da bi bil izračun opravljen na opisan način iz obrazložitve prvostopne odločbe ni razvidno, zaradi česar je bistveno pomanjkljiva.