nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - dokazovanje lastništva zemljišč
Po določbi 49. člena SPZ se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo, zato tožnik domneve iz 1. odstavka 11. člena SPZ, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ni mogel uspešno izpodbiti zgolj s predložitvijo enajst let stare prodajne pogodbe, ob čemer niti ne zatrjuje, da bi bila ta pogodba do časa odločanja vsaj predlagana za vpis v zemljiško knjigo.
Tožba je utemeljena, saj je občinski organ tožniku komunalni prispevek odmeril na podlagi podzakonskega predpisa, ki se v času odločanja po veljavni zakonodaji ni več uporabljal.
ZSZ člen 58, 58/1. URS člen 14, 14/2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 10/97) člen 8, 9, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bencinski servis - exceptio illegalis - načelo enakosti
V zvezi z ugovorom neustavnosti določb Odloka, na podlagi katerih je dejavnost prodaje motornih goriv bistveno bolj obremenjena s plačilom nadomestila kot ostale trgovinske dejavnosti, sodišče ugotavlja, da je davčni organ ravnal pravilno, ko je svojo odločitev oprl na veljavni Odlok, saj ni imel pooblastila, da odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis). Ta institut namreč lahko uporabi le sodišče. Sodišču pa navedeno razlikovanje ne daje utemeljene podlage za dvom v ustavnost in zakonitost 10. člena Odloka, še posebej zato, ker je Mestna občina Nova Gorica sledila odločbi Ustavnega sodišča RS in Odlok spremenila tako, da je stopnjo obremenitve (število točk) za stavbna zemljišča, ki so namenjena trgovini z motornimi gorivi, občutno zmanjšala.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/5, 404. ZGO-1 člen 218b, 218b/4. ZUP člen 140, 140/2, 146, 146/3, 146/3-3, 237, 237/2, 237/2-3. ZSZ člen 58, 58/2, 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost - zastaranje pravice do odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za območje, ki je uvrščeno med območja v smislu 58. člena ZSZ/84, in na to ne vplivajo pojasnila o njegovi komunalni opremljenosti.
Trditve o komunalni neopremljenosti parc. št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele, zaradi česar bi moral organ tožnico pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze. Tega ni storil, zato je dejansko stanje o tem vprašanju ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZGO-1 člen 218, 218/1, 218b, 218b/1, 218b/3, 218b/4. ZDavP člen 125, 125/1, 126, 126/5, 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera za nezazidano stavbno zemljišče - komunalna opremljenost - zastaranje pravice do odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Šteje se, da so zemljišča komunalno opremljena v zahtevanem obsegu, če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in je zanje možno izvesti priključke na javno vodovodno, javno elektroenergetsko ter na javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. Le za tako komunalno opremljena nezazidana stavbna zemljišča je mogoče odmeriti nadomestilo za uporabo stavbnega zemjišča.
Trditve o komunalni neopremljenosti parcele št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele. Zato bi moral organ tožnico pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze, česar pa ni storil in je posledično dejansko stanje o tem vprašanju ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/5, 404. ZGO-1 člen 218b, 218b/4. ZUP člen 140, 140/2, 146, 146/3, 146/3-3, 237, 237/2, 237/2-3. ZSZ člen 58, 58/2, 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost - zastaranje pravice do odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za območje, ki je uvrščeno med območja v smislu 58. člena ZSZ/84, in na to ne vplivajo pojasnila o njegovi komunalni opremljenosti.
Trditve o komunalni neopremljenosti parc. št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele, zaradi česar bi moral organ tožnico pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze. Tega ni storil, zato je dejansko stanje o tem vprašanju ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/5, 404. ZGO-1 člen 218, 218/1, 218/3, 218/4, 218b, 218b/1. ZUP člen 140, 140/2, 146, 146/3, 146/3-3, 237, 237/2, 237/2-3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost - zastaranje pravice do odmere
Trditve o komunalni neopremljenosti parc. št. 922/2 se raztezajo tudi na kasneje nastale parcele, zaradi česar bi moral organ tožnika pozvati, da za svoje trditve predloži dokaze, česar pa ni storil, zato je dejansko stanje o tem vprašanju ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZSZ člen 58. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo (2003) člen 19.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objava vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Objava vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pomeni le tehnično opravilo, ki ga opravi občinska uprava in na odmero nadomestila ne sme imeti vpliva.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Brda člen 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - prodaja naftnih derivatov - načelo enakosti - exceptio illegalis
Da je upravni organ za stavbna zemljišča, na katerih so bencinski servisi s prodajnimi dvorišči, kot njihovo namembnost štel prodajo naftnih derivatov (kar je v izreku odločbe razvidno iz števila točk), je pravilno, saj je glavna dejavnost na bencinskem servisu prodaja naftnih derivatov, druge dejavnosti pa so le dopolnitev k tej dejavnosti.
V Odloku, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru, sodišče razlikovanja pri določitvi točk glede na namembnost zazidanega stavbnega zemljišča za zavezance v območju 1 in 2, ki bi bilo nedopustno diskriminatorno, kot ugovarja tožeča stranka, ne vidi.
Aktivno legitimiran za vložitev zahteve za določitev gradbene parcele je zemljiškoknjižni lastnik objekta, v primeru večstanovanjske stavbe pa eden od njenih solastnikov oz. lastnik posameznega dela stavbe.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Brda (2003) člen 10, 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - bencinski servis - načelo enakosti
Isti davčni urad je pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2007, sicer na drugi lokaciji (bencinska servisa A. in B.) upošteval za bencinska servisa nižje število točk, kot je obremenitev za prodajo naftnih derivatov, in sicer je upošteval obremenitev 40 točk, kot jih imajo primerljive trgovinske dejavnosti. Iz te odločbe je razvidno, da sta bila oba bencinska servisa točkovana kot trgovina na drobno (ne pa tudi njune zunanje površine), ta namembnost pa je nižje točkovana. Ker gre po mnenju sodišča za podoben primer, saj gre prav tako za bencinski servis, je treba preveriti, ali gre pri bencinskem servisu, ki je predmet tega upravnega spora, prav tako za trgovino z drugimi artikli, kar bi posledično pomenilo nižjo obremenitev.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 218. ZEKom člen 3, 3-1, 3-10, 3-21, 7, 7/2, 75, 75/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - javno komunikacijsko omrežje - elektronska komunikacijska infrastruktura
S tem, ko je upravni organ odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od površin stavb, v katerih se nahaja elektronska komunikacijska oprema, je rezultat enak, kot da bi odmeril nadomestilo od površine zemljišča, na katerem se nahaja sama elektronska komunikacijska oprema. S tem je ravnal v nasprotju z 218. členom ZGO-1.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1, 218, 218b. EZ člen 30, 30/1, 57, 57/1, 57/2. Uredba o energetski infrastrukturi (2003) člen 2, 2/2-6, 7, 7/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekti gospodarske javne infrastrukture - gradbeni inženirski objekt - kompresorska postaja - dokazno breme
Neutemeljena je tožnikova trditev, da Uredba o energetski infrastrukturi v smislu 6. alineje 2. člena govori o kompresorski postaji kot o celoti (vključujoč torej tudi nadzorni objekt in parkirišča), saj to stališče ne upošteva nadaljnjih členov (vključno s prilogo 1), ki podrobneje definirajo posamezne objekte, omrežja ali naprave energetske infrastrukture. Zato ni mogoče šteti, da se ta pojem raztega tudi na druge - spremljajoče – objekte, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, le iz razloga, ker so zgrajeni v okviru opravljanja iste dejavnosti (sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina) in da zanje velja enak režim, kot ga za odmero NUSZ določa 218. člen ZGO-1 za zemljišča z zgrajenimi objekti gospodarske javne infrastrukture.
Zgolj pavšalno nestrinjanje z obračunom, ne da bi tožnik navedel razloge, zakaj se ne strinja s stališčem pritožbenega organa, ne omogoča preizkusa zatrjevane kršitve.
ZUstS člen 23, 23/1, 23a. ZSZ člen 61, 61-3. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Nova Gorica (1997) člen 8, 9, 10, 11, 11b, 14. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica (10.08.2004) člen 1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje glede na dejavnost - presoja ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta - nova dejstva in dokazi
V skladu z navedeno določbo ZSZ/84 in tudi stališčem Ustavnega sodišča različno točkovanje posameznih dejavnosti samo po sebi ni nedopustno oziroma v neskladju z Ustavo in zakonom. Zato na podlagi posplošenega zatrjevanja o nerazumno višjem obremenjevanju tožnika, ki izvaja dejavnost trgovine na drobno z motornimi gorivi, ni mogoče sprejeti sklepa o očitno neutemeljenem razlikovanju posamičnih zavezancev za plačilo NUSZ.
Glede na določbo 23.a člena ZUstS in 1. odstavka 23. člena ZUstS sodišče na Ustavno sodišče ne more vložiti zahteve za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti podzakonskega akta
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - opremljenost območja z vodovodnim omrežjem - nezakonitost odloka
Ker ni dovolj razjasnjeno in obrazloženo, ali je območje, kjer se nahaja zadevna cona, opremljeno z javnim vodovodnim omrežjem tako, kot se to zahteva po določbah 58. člena ZSZ/84, je bilo treba izpodbijano odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča odpraviti.
Odlok ne vsebuje meril, po katerih so posamezna območja uvrščena v posamezne cone, zato ni mogoče preveriti pravilnosti njihove razvrstitve niti pravilnosti razvrstitve tožnika v zadevno II. cono po Odloku. To pa pomeni, da je Odlok z ozirom na zakonske zahteve pomanjkljiv v bistvenem in da je zato, ker manjkajo ustrezna merila, v nasprotju z zakonom, saj je komunalna opremljenost zemljišča po ZSZ/84 eden ključnih kriterijev pri določanju višine nadomestila.
ZDavP-2 člen 404. ZSZ (1984) člen 60, 60/1, 60/2, 61. ZSZ (1997) člen 39, 39/1, 39/2. ZUP člen 279, 279/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – nezazidano stavbno zemljišče – tožba v upravnem sporu
Za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča v letu 1999 ni relevantno stanje komunalne opremljenosti kasneje nastalih parcel, ampak prvotne parcele kot celote. Tožnik se v tožbi ne more sklicevati na vse svoje dosedanje pritožbe, ki da naj jih sodišče upošteva, saj je tožba v upravnem sporu samostojno pravno sredstvo. Tožnik mora zato razloge za njeno vložitev konkretizirati v sami tožbi in samo ti so predmet preizkusa v upravnem sporu. Ker vsebina tožbe postavlja okvir preizkusa zakonitosti upravnega akta, ni naloga sodišča, da opravlja splošno revizijo upravnega odločanja.
ZGO-1 člen 218, 218/2. ZSZ člen 56, 56/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, Občina Piran (2003) člen 2, 2/2, 2/5.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - nezakonitost odloka - exceptio illegalis
Občina Piran je v Odloku sicer v celoti povzela zakonsko opredelitev zazidanega stavbnega zemljišča, je pa hkrati kot poslovne površine (in s tem kot zazidano stavbno zemljišče) opredelila tudi vse ostale poslovne površine, ki v zemljiškem katastru niso določene kot zelenice. S tem je za zazidana stavbna zemljišča opredelila tudi tiste poslovne površine, ki niso gradbene parcele z zgrajenimi stavbami oziroma gradbenimi inženirskimi objekti, kar je v nasprotju z določbo 218. člena ZGO-1.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180. URS člen 14. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razlikovanje glede na stalno oziroma začasno prebivališče zavezanca - kršitev ustavnega načela enakosti - exceptio illegalis - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
V obravnavani zadevi je sporna uporaba 8. člena Odloka, saj tožnik davčnemu organu očita nepravilno uporabo materialnega prava s sklicevanjem na kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS. Pri tem tožnik ne izpodbija zakonitosti same odmere nadomestila, ampak uporabo vrednotesnja v višini 1800 točk, ki je po njegovem mnenju previsoko v primerjavi z zavezanci, ki imajo v občini stalno prebivališče (za katero je v Odloku določena višina 70 točk). Po mnenju sodišča je davčni organ ravnal prav, ko je svojo odločitev oprl na veljavni Odlok, saj ni imel pooblastila, da odkloni njegovo uporabo (exceptio illegalis), ker ta institut lahko uporabi le sodišče. Sodišču pa navedeno razlikovanje ne daje utemeljene podlage za dvom v ustavnost in zakonitost 8. člena Odloka. Ustavno sodišče namreč ni zavzelo stališča, kot zmotno meni tožnik, da vsako razlikovanje zavezancev glede na stalno ali začasno prebivališče pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pravic pred zakonom, temveč je poudarilo, da je razlikovanje mogoče utemeljiti (le) ob razumnih razlogih.
Sodišče ne more prekiniti postopka in vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta oziroma predpisa lokalne skupnosti, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZUstS. Sodišče lahko v skladu z določbo 1. odstavka 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Sodišče tudi nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZustS) in nima pooblastila razveljaviti oziroma odpraviti neustavna določila podzakonskih aktov oziroma predpisov lokalnih skupnosti.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1-1, 218b/1-4. ZPNačrt člen 72, 72/1. ZUreP-1 člen 135, 135/2. SZ člen 210. ZUS-1 člen 20, 20/3, 42, 42/1.
nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - možnost priključitve na komunalno infrastrukturo - komunalna opremljenost zemljišč - služnostna pot - vsebina služnostne pravice - nova dejstva in dokazi
Ker so se zemljišča tožnikov doslej uporabljala za kmetijsko dejavnost, na njih pa se predvideva izgradnja obrtno industrijske cone, bi moral upravni organ ugotoviti, ali zatrjevana služnost zadošča za dostop do javne ceste.
Stvarna služnost potrebuje natančen opis vsebine, ki pa v upravnem postopku ni bila ugotovljena, saj pritožbeni organ, ki se opira na navedbe tožnikov, govori le o služnostni poti, ne pa tudi o obsegu oz. vsebini te poti.
ZUstS člen 21, 23, 23a, 45. ZUreP-1 člen 179, 180.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za določitev nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanje v poslovnih prostorih - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
Posegi v zvezi s spremembo namembnosti objekta iz poslovne v stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko ali pa novogradnjo brez gradbenega dovoljenja ne predstavljajo kriterija za določanje namembnosti stavbnega zemljišča, saj gre še vedno za stanovanja za stalno ali začasno bivanje. Zato ni mogoče trditi, da je bil pri oblikovanju skupine a3) v Odloku kot merilo uporabljen kriterij namembnosti stavbnega zemljišča (61. člen ZSZ/84), ampak drug kriterij, zaradi česar v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen pri izračunu nadomestila po merilu namembnosti stavbnega zemljišča.
V zvezi s tožbenimi navedbami glede neustavnosti (tako) velikega razpona v točkovanju stalnega in občasnega bivanja sodišče poudarja, da je predmet odločanja v upravnem sporu presoja zakonitosti dokončnega upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikov pravni položaj. V konkretnem primeru to pomeni zgolj presojo zakonitosti uporabe skupine a3) kot merila po namembnosti stavbnega zemljišča in z njo povezanega točkovanja. Sodišče nima pooblastila, da bi poseglo v sporne določbe Odloka na način, kot to velja za Ustavno sodišče (21. člen v zvezi s 45. členom ZUstS). Prav tako ne more vložiti zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskega akta, saj to lahko storijo le subjekti iz 1. odstavka 23.a člena ZustS. Sodišče lahko v skladu s 1. odstavkom 23. člena ZUstS le v primeru, kadar pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti.