ZSZ (1984) člen 61. ZUS-1 člen 2, 2/1. ZUstS člen 21, 23, 23.a, 45.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za določitev nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - stanovanja v poslovnih prostorih
Posegi v zvezi s spremembo namembnosti objekta iz poslovne v stanovanjsko oziroma poslovno-stanovanjsko ali pa novogradnjo brez gradbenega dovoljenja ne predstavljajo kriterija za določanje namembnosti stavbnega zemljišča, saj gre še vedno za stanovanja za stalno ali začasno bivanje. Zato ni mogoče trditi, da je bil pri oblikovanju skupine a3) kot merilo uporabljen kriterij namembnosti stavbnega zemljišča, ampak drug kriterij, zaradi česar v obravnavanem primeru ne bi smel biti uporabljen pri izračunu nadomestila po merilu namembnosti stavbnega zemljišča.
Sklep sam po sebi nima narave splošnega akta, čeprav je bil naslovljen na vse zavezance za plačilo, katerih zemljišča so se urejala s prostorsko ureditvenimi pogoji in zanje ni izdano lokacijsko dovoljenje, ter je bil objavljen v Uradnem listu RS. Ne glede na način objave namreč sodišče meni, da se sklep nanaša na zavezance za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih zadevajo določbe občinskega odloka, to pa so odmernemu organu znane ali na podlagi sklicevanja zavezancev na ta sklep določljive osebe. Kljub splošnemu besedilu citirane določbe sklepa gre torej (glede na sistematiko 13. člena občinskega odloka) za individualni upravni akt, ki je v odmernem postopku upošteven, kolikor se nanj stranka izrecno sklicuje.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
V postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se odloča o pravicah in dolžnostih zavezanca za plačilo navedenega nadomestila in ne o pravici ali obveznosti občine. Tožeča stranka, ki ima sicer dejanski interes na sredstvih iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, s tem še ne izkazuje pravne koristi in zato ne more imeti položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku.
ZSZ člen 62, 62. ZUS člen 14, 14/3, 14, 14/3. ZUP člen 238, 238/2, 254. ZureP-1 člen 180, 180.
sezonski čas uporabe - tožbena novota - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Pravico do odmere nadomestila za sezonski čas uporabe ima zavezanec, ki poslovni prostor, ki je vezan na dejavnost kampa (oziroma golf igrišča in smučišča) nedvomno uporablja le določen čas v letu. Pri tem pa je za odmero nadomestila pravno nepomembna možnost, da bi lahko zavezanec trgovino uporabljal tudi med letom, ko kamp ne deluje, saj je odmera nadomestila vezana na dejansko uporabo v sezonskem času.
ZSZ člen 45, 45/1, 45/2, 45, 45/1, 45/2. ZUP člen 279/1-4, 279, 279/1, 279/1-3, 279/1-4, 279, 279/1, 279/1-3. ZUreP-1 člen 177/1, 143, 143/3, 177, 177/1, 143, 143/3, 177.
plačilo komunalnega prispevka - pristojni organ za odmero komunalnega prispevka - ničnost odločbe - komunalni prispevek
Določb, da se že začeti postopki za odmero končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati v smislu ustalitve stvarne pristojnosti. V primeru pravilno vloženih zahtev se te zato odstopijo v reševanje pristojnemu organu po predpisih, veljavnih v času odločanja. V nasprotnem primeru bi prišlo do situacije, ko bi morali o zahtevkih odločati neobstoječi organi. Glede na določbo 2. odstavka 45. člena ZSZ/84 je potrdilo o plačanem sorazmernem delu stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča res pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ni pa nikjer določeno, da je to izključno potrdilo o nakazilu zneska na račun upravičenca. Potrdilo o plačilu torej ni stvar odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
status grajenega javnega dobra - javna infrastruktura - grajeno javno dobro
V zadevi je ostalo neobrazloženo, ali je čistilna naprava res javna infrastruktura v smislu 1. odstavka 4. člena ZSZ. Komunalni objekti imajo status javne infrastrukture le tedaj, kadar je njihova uporaba pod enakimi pogoji namenjena vsem in so namenjeni izvajanju javnih služb, določenih z zakonom ali občinskim predpisom. Objekti, ki niso javna infrastruktura, ne morejo imeti status grajenega javnega dobra.
ZUP člen 251, 251/3, 251, 251/3. ZGO-1 člen 19, 150, 154, 19, 150, 154.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stavbno zemljišče
S pristojnimi strokovnimi službami je treba v primeru, ko gre za upravni, torej uradni postopek, razumeti predvsem organe, ki so pristojni za obravnavo vprašanja, ki je v tej zadevi sporno, to pa je vprašanje (ne)varnosti uporabe zgradbe. Tako po ZGO kot po ZGO-1 je pristojni organ za presojo tega vprašanja gradbeni inšpektorat.
stečajni postopek - pravne posledice začetka stečaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka (tako imenovana generalna izvršba), ki se opravi nad celokupnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče (11. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99). V takšnih okoliščinah je ZPPSL v razmerju do predpisov, na podlagi katerih sta odločala davčna organa, specialni predpis, in po mnenju sodišča je treba upoštevati, da je bila terjatev iz naslova neplačanega nadomestila za sporno obdobje že priznana v stečajnem postopku in da za njeno izvršbo v stečajnem postopku že obstaja izvršilni naslov.
Tudi iz programa opremljanja stavbnih zemljišč ni razvidno, da gre za izračun, kakršen se zahteva po Navodilu o vsebini programa za opremljanje stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99). Po Navodilu lahko namreč občina izračuna prispevek le na podlagi sprejetega programa, s tem, da se pri izračunu poleg tega obvezno upoštevajo tudi merila za razdelitev stroškov med zavezance in občino, ki jih določa finančni del programa opremljanja, sam izračun pa se opravi na način predpisan v členih 6. in 7. Navodila. Da bi bil izračun opravljen na opisan način iz obrazložitve prvostopne odločbe ni razvidno, zaradi česar je bistveno pomanjkljiva.
Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja. Komunalni prispevek se določi glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo, upoštevaje površino stavbnega zemljišča, mogoče priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti.
Iz določb VI. poglavja ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila.
Ker se odmera nadomestila nanaša na obdobje leta 2003, sta po presoji sodišča upravna organa obeh stopenj nepravilno uporabila materialno pravo oziroma nista uporabila določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je v prehodnih določbah 218. člena opredelil odmero nadomestila v prehodnem obdobju, zato bo potrebni pri ponovni odmeri ob uporabi določb 2. in 3. odstavka 218. člena ZGO-1 upoštevati podatke o površinah, ki so usklajeni z navedenima določbama.
Tožena stranka je pravilno zaključila, da funkcionalnega zemljišča na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, ni mogoče določati samostojno, ločeno od denacionalizacijskega postopka. Obravnavano stališče ustavnega sodišče se namreč nanaša prav na situacije, kot je v konkretnem primeru, kjer se v postopku denacionalizacije zemljišč postavi vprašanje obsega funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom, saj je od tega odvisno vprašanje obsega vračanja teh zemljišč v naravi.
Ob pravilni uporabi 3. odstavka 46. člena ZUN bi moral upravni organ po mnenju sodišča kljub temu, da merila in pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča niso podani s prostorsko ureditvenimi pogoji, tožnikovo zahtevo vzeti v vsebinsko obravnavo in ugotoviti, ali velja kakšen drug predpis oziroma prostorski akt, ki vsebuje merila in kriterije za določitev funkcionalnega zemljišča na obravnavanem območju. Kolikor pa takšnega predpisa oziroma izvedbenega akta ni, ali pa ne predpisuje meril in kriterijev za določitev funkcionalnega zemljišča, bi moral upravni organ o tožnikovi zahtevi odločiti na podlagi splošne določbe iz 2. odstavka 46. člena ZUN, po kateri je funkcionalno zemljišče stavbno zemljišče, namenjeno redni rabi objekta.
ZUstS člen 44, 45, 45/3. SZ člen. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Med upravnim sporom je Ustavno sodišče RS razveljavilo določbo Odloka v delu, ki določa osnovo za odmero nadomestila za trgovino z motornimi gorivi. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno kar se smiselno uporablja tudi v primerih, ko ustavno sodišče razveljavi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Ker navedena določba Odloka ne more biti več podlaga pri odločanju o zadevi, o kateri na dan, ko je razveljavitev začela učinkovati, še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo.
ZSZ člen 42/4, 43, 43/2, 40, 40/1, 42, 39, 39/3, 39/4, 42/4, 43, 43/2, 40, 40/1, 42, 39, 39/3, 39/4. ZUP člen 251, 140, 140/1, 140/2, 251, 140, 140/1, 140/2. Navodilo za izračun komunalnega prispevka člen 3, 4, 3, 4.
komunalna taksa
Po presoji sodišča je Odlok v nasprotju z določili ZSZ in Navodilom za izračun komunalnega prispevka. Tožnik utemeljeno ugovarja, da merila za izračun komunalnega prispevka iz 9. člena Odloka, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka v tej zadevi, nimajo podlage v ZSZ in v Navodilu za izračun komunalnega prispevka.
ZSZ člen 59, 59/4, 61, 59, 59/4, 61. ZDavP člen 15, 15. ZUP člen 140, 140/1, 140/2, 140, 140/1, 140/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Tretji odstavek 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Piran razlikovanja občanov glede na stalno ali začasno bivanje ne predvideva, saj zavezance razlikuje glede na to, ali so predhodno vlagali v razvoj občinske komunalne opremljenosti zemljišča. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi na takšen način organizirano vlagal sredstva v občine; zato mu davčni organ utemeljeno ni priznal delne oprostitve plačila nadomestila iz navedenega določila odloka.