Komunalni prispevek je plačilo sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča in pripada občini, kjer se zemljišče nahaja. Komunalni prispevek se določi glede na višino vseh stroškov opremljanja stavbnega zemljišča z javno infrastrukturo, upoštevaje površino stavbnega zemljišča, mogoče priključke na javno infrastrukturo ter njene zmogljivosti.
Iz določb VI. poglavja ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila.
Ker se odmera nadomestila nanaša na obdobje leta 2003, sta po presoji sodišča upravna organa obeh stopenj nepravilno uporabila materialno pravo oziroma nista uporabila določb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), ki je v prehodnih določbah 218. člena opredelil odmero nadomestila v prehodnem obdobju, zato bo potrebni pri ponovni odmeri ob uporabi določb 2. in 3. odstavka 218. člena ZGO-1 upoštevati podatke o površinah, ki so usklajeni z navedenima določbama.
Tožena stranka je pravilno zaključila, da funkcionalnega zemljišča na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, ni mogoče določati samostojno, ločeno od denacionalizacijskega postopka. Obravnavano stališče ustavnega sodišče se namreč nanaša prav na situacije, kot je v konkretnem primeru, kjer se v postopku denacionalizacije zemljišč postavi vprašanje obsega funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom, saj je od tega odvisno vprašanje obsega vračanja teh zemljišč v naravi.
Ob pravilni uporabi 3. odstavka 46. člena ZUN bi moral upravni organ po mnenju sodišča kljub temu, da merila in pogoji za določitev funkcionalnega zemljišča niso podani s prostorsko ureditvenimi pogoji, tožnikovo zahtevo vzeti v vsebinsko obravnavo in ugotoviti, ali velja kakšen drug predpis oziroma prostorski akt, ki vsebuje merila in kriterije za določitev funkcionalnega zemljišča na obravnavanem območju. Kolikor pa takšnega predpisa oziroma izvedbenega akta ni, ali pa ne predpisuje meril in kriterijev za določitev funkcionalnega zemljišča, bi moral upravni organ o tožnikovi zahtevi odločiti na podlagi splošne določbe iz 2. odstavka 46. člena ZUN, po kateri je funkcionalno zemljišče stavbno zemljišče, namenjeno redni rabi objekta.
ZUstS člen 44, 45, 45/3. SZ člen. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Nova Gorica člen 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Med upravnim sporom je Ustavno sodišče RS razveljavilo določbo Odloka v delu, ki določa osnovo za odmero nadomestila za trgovino z motornimi gorivi. Po določbi 44. člena Zakona o ustavnem sodišču se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno kar se smiselno uporablja tudi v primerih, ko ustavno sodišče razveljavi protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. Ker navedena določba Odloka ne more biti več podlaga pri odločanju o zadevi, o kateri na dan, ko je razveljavitev začela učinkovati, še ni bilo pravnomočno odločeno, je sodišče tožbi ugodilo.
ZSZ člen 42/4, 43, 43/2, 40, 40/1, 42, 39, 39/3, 39/4, 42/4, 43, 43/2, 40, 40/1, 42, 39, 39/3, 39/4. ZUP člen 251, 140, 140/1, 140/2, 251, 140, 140/1, 140/2. Navodilo za izračun komunalnega prispevka člen 3, 4, 3, 4.
komunalna taksa
Po presoji sodišča je Odlok v nasprotju z določili ZSZ in Navodilom za izračun komunalnega prispevka. Tožnik utemeljeno ugovarja, da merila za izračun komunalnega prispevka iz 9. člena Odloka, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka v tej zadevi, nimajo podlage v ZSZ in v Navodilu za izračun komunalnega prispevka.
ZSZ člen 59, 59/4, 61, 59, 59/4, 61. ZDavP člen 15, 15. ZUP člen 140, 140/1, 140/2, 140, 140/1, 140/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Tretji odstavek 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Piran razlikovanja občanov glede na stalno ali začasno bivanje ne predvideva, saj zavezance razlikuje glede na to, ali so predhodno vlagali v razvoj občinske komunalne opremljenosti zemljišča. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi na takšen način organizirano vlagal sredstva v občine; zato mu davčni organ utemeljeno ni priznal delne oprostitve plačila nadomestila iz navedenega določila odloka.
Pri izračunu je tožena stranka skladno s 6. členom Odloka izhajala iz podatkov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (bruto etažna površina objekta) ter iz podatkov lokacijske dokumentacije (velikost gradbene parcele), ki ju je svoji vlogi za odmero komunalnega prispevka predložila tožeča stranka. Iz tega razloga tožeča stranka z ugovori, s katerimi izpodbija pravilnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter lokacijske dokumentacije, v postopku, katerega predmet je presoja pravilnosti odmere komunalnega prispevka na navedeni podlagi, tudi v upravnem sporu ne more uspeti. Da bi tožena stranka prispevek odmerila v nasprotju z navedeno dokumentacijo, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Zakon o stavbnih zemljiščih v 61. členu uporabo omenjenega merila pri odločitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča veže na opravljanje gospodarske dejavnosti. Vendar je po mnenju tega sodišča pojem gospodarske dejavnosti najprej potrebno definirati, da bi se potem lahko ugotovilo, ali tožnica pri opravljanju svoje odvetniške dejavnosti izpolnjuje omenjene kriterije, ali ne. Omenjeni zakon pri opredelitvi pojma gospodarske dejavnosti loči zgolj med tistimi, ki na trgu samostojno pridobivajo dohodek, za razliko od negospodarskih dejavnosti, ki takega dohodka na trgu ne dosegajo (šolstvo, državni organi in drugi, ki ne slonijo na komercialnih temeljih). Zakon ne razlikuje torej po namenu ali vrsti dejavnosti (npr. pridobivanje nekovinskih rudnin, črna metalurgija itd.) saj se take dejavnosti praviloma na najugodnejših lokacijah ne opravljajo. Razlikuje pa glede možnosti oziroma nemožnosti pridobivanja dohodka na trgu.
vračilo davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Dolgotrajnost postopka ne more iti v škodo zavezanca, ki je plačal preveč odmerjen davek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kolikor sta tožena stranka in prvostopni davčni organ tožeči stranki zaradi prekoračitve instrukcijskega roka za izdajo odločbe oziroma dolgotrajnosti postopka povzročila kakšno škodo zaradi plačila zamudnih obresti prizadeti stranki, bosta tožeča in tožena stranka to vprašanje reševali na podlagi sklenjene pogodbe, ne da bi pri tem kršili pravice prizadete stranke, ki ji gredo po določbah 4. odst. 95. člena ZDavP.
Ker zahteve za vložitev oziroma določitev funkcionalnega zemljišča niso vložile stranke, ki bi v skladu z zakonom morale zahtevati izvedbo tega postopka, je tožena stranka iz tega razloga zahtevek tožeče stranke utemeljeno zavrnila.
Ne glede na to, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi navedla, da je Občina A sprejela zazidalni načrt za območje B - C, iz tega Odloka (ki se nahaja v upravnih spisih) ni razvidno ali je območje, na katerem se nahajajo sporna zemljišča sploh vključeno v ta Odlok in ni razvidna opremljenost z vodovodnim in električnim omrežjem ter drugo infrastrukturo, ki je ovrednotena s točkami.
ZSZ člen 2, 2, 2, 2. ZSZ člen 2, 2, 2, 2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2, 2/1, 2/1-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nepravilno je stališče tožeče stranke, da ji nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni treba plačati, ker gre za stanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje, ker ni dokončan. Navedeno stališče ni skladno z opredelitvijo zazidanega stavbnega zemljišča. Po 2. členu ZSZ/97 je zazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt enako kot tudi po 2. členu ZSZ84, ki je z uveljavitvijo ZSZ97 sicer prenehal veljati, razen določb VI. poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
Pridobivalnega prostora gramoznice po ZRud ni mogoče opredeliti niti kot zazidano niti kot nezazidano stavbno zemljišče, zato uporabnik takšnega zemljišča za to površino ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ člen 42, 43, 43/2, 42, 43, 43/2. Navodilo za izračun komunalnega prispevka člen 8, 8.
zavezanec - komunalna taksa
Tožnik utemeljeno opozarja, da se mu komunalni prispevek v skladu s sklepom Občinskega sveta odmerja in nalaga v plačilo v pavšalnem znesku, brez upoštevanja vnaprej, skladno z določbami ZSZ, predpisanih meril za odmero, ki jih je občina pooblaščena podrobneje urediti v svojem predpisu. Določitev višine obveznosti v absolutnem znesku, ki ga je s sklepom določil Občinski svet, pomeni določitev višine prispevka in ne določitev meril za njegovo odmero. Pravilnosti in zakonitosti odločbe brez dejanskih podatkov o nepremičnini, za katero se obveznost odmerja, ni mogoče preizkusiti in je zato bistveno pomanjkljiva. Izraz lastnik v določbi 2. odstavka 43. člena ZSZ obsega tudi solastnika in skupnega lastnika, kar pa pomeni le, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko lastnik, solastnik, kot tudi skupni lastnik, in ne, kar navaja tožena stranka, da gre za nedeljivo obveznost, ki se zato lahko uveljavlja zoper katerega koli od njih v celotni višini obveznosti izračunani za objekt oziroma zemljiško parcelo.
komunalna taksa - odmera komunalnega prispevka - določitev stvarne pristojnosti za postopek odmere komunalnega prispevka
Določbe 2. odstavka 57. člena ZSZ/97 (Uradni list RS, št. 44/97) o tem, da se že začeti postopki za odmero komunalnega prispevka končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati tako, da se nanaša tudi na določbe o pristojnosti kot določbe organizacijske narave. Začete postopke je treba končati ob upoštevanju materialnih in procesnih določb prejšnjih predpisov, medtem ko je treba uporabiti za določitev stvarne pristojnosti veljavne (organizacijske) določbe.
Čeprav sta postopek odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in postopek za vračilo preveč plačanega davka (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) na podlagi pravnomočne odločbe o odmeri med seboj povezana, gre za dva samostojna upravna postopka. Zatrjevano bistveno kršitev procesnega zakona v postopku, končanem s pravnomočno odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, lahko stranka, ki ji udeležba v postopku ni bila omogočena, pod pogoji, ki jih predpisuje ZUP, uveljavlja s predlogom za obnovo postopka. Gre za izredno pravno sredstvo, ki ga stranka uveljavlja v postopku, katerega obnovo predlaga. Ne more pa tožeča stranka uspešno uveljavljati kršitve procesnega zakona v postopku odmere nadomestila kot pritožbeni razlog zoper odločbo, izdano v postopku vračanja preveč plačanega nadomestila, torej v drugem upravnem postopku.