ZUreP-1 člen 190, 144, 179, 179/1-5, 190, 144, 179, 179/1-5.
komunalni prispevek
Pravno podlago za plačilo komunalnega prispevka določa Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, ZUreP?1). Pred tem je navedeno vprašanje urejal Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, ZSZ), ki pa je po določbi 5. točke prvega odstavka 179. člena ZUreP?1 prenehal veljati z uveljavitvijo navedenega zakona. Ne glede na navedeno pa je ZUreP?1 tudi določil, da se do uveljavitve predpisa o načinu izračuna komunalnega prispevka, komunalni prispevek odmerja po dotlej veljavnih predpisih. Po presoji sodišča je navedeno določbo potrebno razumeti tako, da se do sprejema navedenega predpisa za izračun komunalnega prispevka upoštevajo osnove in merila po dosedanjih podzakonskih predpisih, saj tudi 190. člen ZUreP?1 izrecno določa, da se do sprejema izvršilnih predpisov uporablja Navodilo za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99, v nadaljevanju: Navodilo). Glede vprašanja zavezancev za komunalni prispevek pa je po mnenju sodišča potrebno upoštevati določbe ZUreP?1. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za nadomestno gradnjo stanovanjske zgradbe, pa je potrebno predhodno ugotoviti ali se zaradi predvidenega posega povečuje priključna moč obstoječih priključkov. V primeru spremembe obstoječih objektov je namreč po določbi 144. člena ZUreP-1 pravno relevantna okoliščina ali gre za povečanje priključne moči komunalnih priključkov.
promet s stavbnimi zemljišči - nezazidano stavbno zemljišče - tuj državljan kot kupec nepremičnine - soglasje uprave za obrambo - izvajanje materialne dolžnosti v zvezi z zemljišči - razmestitev slovenske vojske
Upravni organ, pristojen za obrambo, ni izdal soglasja k nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča. Kupec je tujec. Zemljišče leži v okolišu, ki je predviden za razmestitev vojske na podlagi Uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo. S prenosom zemljišča na tujca bi bilo onemogočeno izvajanje načrtovanega obsega materialne dolžnosti v zvezi z objekti in zemljišči. Materialna dolžnost je namreč ena izmed obrambnih dolžnosti, le-ta pa se na tuje državljane ne nanašajo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - novi dokazi
Stranka mora skladno s 15. členom ZDavP že v upravnem postopku predložiti dokaze za svoje trditve. Novi dokazi v upravnem sporu niso upoštevni, razen če jih stranka ni mogla prej predlagati (3. odstavek 14. člen ZUS).
Po določbi 62. člena tega dela ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice), kar tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov, nesporno je. Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ugotovitev tožene stranke iz izpodbijane odločbe, da so po določbah ZJC javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, so izven pravnega prometa in na njih, razen izjemoma, ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste, na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, pa je mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, je tudi po presoji sodišča pravilna. Ker je tožnik izključni uporabnik zemljišča, je zato zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Iz tega razloga sodišče kot pravno irelevantne zavrača tudi (sicer neizkazane) tožbene trditve, da ima zemljišče, v izključni rabi tožnika, status javnega dobra.
ZSZ člen 56. ZSZ (1984) člen 58, 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Šentilj.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Kriteriji predpisovanja in določanja nadomestila morajo biti povezani z lastnostmi zemljišča oziroma z njegovimi prednostmi in slabostmi oziroma njegovo namembnostjo (npr. dobra infrastrukturna opremljenost, prometne povezave, zemljišče za poslovne dejavnosti, za bivanje, kvaliteta, lokacija zemljišča in podobno). Nadomestilo se po občinskem odloku odmeri v določeni odvisnosti od koristi, ki jo zavezanec za plačilo nadomestila od stavbnega zemljišča na območju posamezne con ima. Tudi po oceni Ustavnega sodišča je izjemna donosnost dejavnost, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po izrecni določbi 3. alinee 61. člena ZSZ, okoliščina, ki jo občina utemeljeno upošteva, ko določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, po mnenju ustavnega sodišča zato sama po sebi ni v nasprotju z določbo 2. odstavka 14. člena Ustave, to je načela enakosti pred zakonom. V obravnavanem primeru je po presoji sodišča zatrjevano dejstvo, da je višina dodatne obremenitve v nerazumnem sorazmerju z višino dohodka tožeče stranke v celoti neizkazano.
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ugotovitev tožene stranke iz izpodbijane odločbe, da so po določbah ZJC javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prostor uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, so izven pravnega prometa in na njih, razen izjemoma, ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste, na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu pa je mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, je tudi po presoji sodišča pravilna. Ker je tožnik izključni uporabnik zemljišča, je zato zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Iz tega razloga sodišče kot pravno irelevantne zavrača tudi (sicer neizkazane) tožbene trditve, da ima zemljišče, v izključni rabi tožnika, status javnega dobra.
sofinanciranje izgradnje kanalizacije - obrazložitev odločbe
Tudi odločba o odmeri prispevka k izgradnji kanalizacije mora biti obrazložena tako, da zavezanec lahko ugotovi, na podlagi katerih konkretnih določb predpisov in na podlagi katerih relevantnih dejanskih okoliščin je bil prispevek odmerjen. Splošno navajanje predpisov in dejanskih okoliščin mu tega ne omogoča.
ZSZ člen 61. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šempeter Vrtojba (1999) člen 8, 9, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo po občinskem Odloku se odmeri v določeni odvisnosti od koristi, ki jo zavezanec za plačilo nadomestila od stavbnega zemljišča na območju posamezne cone ima, kar je po mnenju sodišča v skladu s kriteriji iz 61. člena ZSZ.
Iz določb ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila. Tudi iz določb ZJC ni mogoče potegniti zaključka, da se javna cesta in njeni sestavni deli v pogledu dolžnosti plačevanja nadomestila obravnavajo drugače. Tudi dejstvo, da je tožeča stranka v lasti države ne vpliva na njeno obveznost plačevanja nadomestila.
ZSZ člen 58, 58/2, 60, 60/2, 60/4, 62, 62/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Rače - Fram člen 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Tožena stranka bi morala za vsako zemljišče, na katerem stoji daljnovodni steber preveriti, ali gre res za stavbno zemljišče, ki leži na takem območju oziroma je tako opremljeno, da se šteje za stavbno zemljišče v smislu 2. odstavka 58. člena ZSZ in da se za njegovo uporabo v skladu z zakonom sploh lahko odmeri nadomestilo. Po mnenju sodišča še ne pomeni, da bi bilo predpis lokalne skupnosti, ki bi bil v nasprotju z zakonom, s tem pa v nasprotju s 3. odstavkom 153. člena Ustave RS, mogoče oziroma treba razlagati oziroma uporabiti samo tako, kot izhaja le iz besedila njegovih določb, ne oziraje se na določbe zakona, kolikor le te drugače urejajo določeno pravno razmerje. Upravni organ namreč s tem, ko pri odločanju v posamični upravni stvari razlaga oziroma uporabi določilo podzakonskega predpisa v skladu z zakonsko normo, ne prevzema pristojnosti Ustavnega sodišča, saj skladnost predpisa z zakonom ne presoja in abstracto, pač pa ga le uporablja v okviru, ki ga določa 2. odstavek 120. člena Ustave RS.
tožbena novota - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku za svojo odločitev navesti materialno pravno podlago za uporabo vrednosti točke 1,5 SIT za sporno odmerno leto, glede na Sklep občine, ki je določila vrednost točke 0,1250 SIT. Navedeni določbi ZDavP namreč ne dajeta podlage za razlago, da je vrednost točke, ki jo je določil Občinski svet določena na mesec.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Šele pod pogojem, da bi tožena stranka na podlagi vseh pravno relevantnih dejstev ugotovila, da daljnovodni stebri stojijo na stavbnih zemljiščih v smislu drugega odstavka 58. člena ZSZ, bi lahko v skladu s pogoji in nameni drugega in četrtega odstavka 60. člena ZSZ uporabila določbe občinskega odloka, in sicer samo v delu, ki določa, da se nadomestilo za uporabo poslovnih površin plačuje od površine na katerih so zgrajeni daljnovodi.
plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ker je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov nesporno uporabnik obravnavanega stavbnega zemljišča, je tudi po presoji sodišča zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožba - nova dejstva
Po 62. členu ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). Da naj bi tožnica neposredna uporabnica nepremičnin, ki so bile pri izračunu nadomestila upoštevane, ne bila, ter da naj bi to bila A. kot zakupnica oziroma lastnica, tožnica nejasno in tudi neizkazano zatrjuje šele v tožbi. To pa pomeni, da gre za tožbeno novoto, tožbene novote pa po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS niso dopustne in jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki jo uvaja ZSZ, in so jo dolžni plačevati uporabniki stavbnega zemljišča. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem težav pri poslovanju, ne more z uspehom izpodbijati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z ugovorom nezmožnosti plačila.
ZUS člen 18, 18/1, 18/4. ZSZ člen 58. ZFO člen 22. ZDS člen 3.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni spor - stranke v postopku - aktivna legitimacija občine - prenos pristojnosti na davčni organ - zavrženje tožbe
V situaciji, kot je navedena, občina A ni legitimirana za vložitev tožbe oziroma nima položaja stranke v upravnem sporu, saj je upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, tožena stranka izdala na podlagi pooblastila tožeče stranke same.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - javna železniška infrastruktura
Zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe (62. člen ZSZ/84), zato za odločanje o tem vprašanju niso pomembna lastninskopravna razmerja glede nepremičnin.
Ni mogoče samostojno, ločeno od denacionalizacijskega postopka, določiti funkcionalno zemljišče na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacije v upravnem postopku.
ZSZ člen 59, 59/4, 61, 61/1-4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 11, 11/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Sistematična razlaga določila 2. odstavka 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok, Uradni list RS, št. 72/95 in 36/2000) vodi k sklepu, da obstoja nevarnosti za nujno preživetje iz 4. alinee 2. odstavka 11. člena Odloka ni dopustno ugotavljati samo na podlagi objektivnega kriterija, kot je bruto zajamčeni dohodek na zaposlenega. Pri uporabi določila 4. alinee 2. odstavka Odloka si torej upravni organ lahko pomaga z objektivnimi kriteriji, vendar pa mora odločati tudi na podlagi specifičnih okoliščin primera - še posebej če jih stranka uveljavlja.
Pri odločanju o obveznosti plačila nadomestila je treba najprej ugotoviti, na katero območje spada stavbno zemljišče, za katerega se plačuje nadomestilo, in šele na tej podlagi v skladu s kriteriji, določenimi v ZSZ/84 in Odloku, določiti višino nadomestila.