Pri izračunu je tožena stranka skladno s 6. členom Odloka izhajala iz podatkov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (bruto etažna površina objekta) ter iz podatkov lokacijske dokumentacije (velikost gradbene parcele), ki ju je svoji vlogi za odmero komunalnega prispevka predložila tožeča stranka. Iz tega razloga tožeča stranka z ugovori, s katerimi izpodbija pravilnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter lokacijske dokumentacije, v postopku, katerega predmet je presoja pravilnosti odmere komunalnega prispevka na navedeni podlagi, tudi v upravnem sporu ne more uspeti. Da bi tožena stranka prispevek odmerila v nasprotju z navedeno dokumentacijo, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje.
Zakon o stavbnih zemljiščih v 61. členu uporabo omenjenega merila pri odločitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča veže na opravljanje gospodarske dejavnosti. Vendar je po mnenju tega sodišča pojem gospodarske dejavnosti najprej potrebno definirati, da bi se potem lahko ugotovilo, ali tožnica pri opravljanju svoje odvetniške dejavnosti izpolnjuje omenjene kriterije, ali ne. Omenjeni zakon pri opredelitvi pojma gospodarske dejavnosti loči zgolj med tistimi, ki na trgu samostojno pridobivajo dohodek, za razliko od negospodarskih dejavnosti, ki takega dohodka na trgu ne dosegajo (šolstvo, državni organi in drugi, ki ne slonijo na komercialnih temeljih). Zakon ne razlikuje torej po namenu ali vrsti dejavnosti (npr. pridobivanje nekovinskih rudnin, črna metalurgija itd.) saj se take dejavnosti praviloma na najugodnejših lokacijah ne opravljajo. Razlikuje pa glede možnosti oziroma nemožnosti pridobivanja dohodka na trgu.
vračilo davka - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Dolgotrajnost postopka ne more iti v škodo zavezanca, ki je plačal preveč odmerjen davek oziroma nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Kolikor sta tožena stranka in prvostopni davčni organ tožeči stranki zaradi prekoračitve instrukcijskega roka za izdajo odločbe oziroma dolgotrajnosti postopka povzročila kakšno škodo zaradi plačila zamudnih obresti prizadeti stranki, bosta tožeča in tožena stranka to vprašanje reševali na podlagi sklenjene pogodbe, ne da bi pri tem kršili pravice prizadete stranke, ki ji gredo po določbah 4. odst. 95. člena ZDavP.
Ker zahteve za vložitev oziroma določitev funkcionalnega zemljišča niso vložile stranke, ki bi v skladu z zakonom morale zahtevati izvedbo tega postopka, je tožena stranka iz tega razloga zahtevek tožeče stranke utemeljeno zavrnila.
Ne glede na to, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi navedla, da je Občina A sprejela zazidalni načrt za območje B - C, iz tega Odloka (ki se nahaja v upravnih spisih) ni razvidno ali je območje, na katerem se nahajajo sporna zemljišča sploh vključeno v ta Odlok in ni razvidna opremljenost z vodovodnim in električnim omrežjem ter drugo infrastrukturo, ki je ovrednotena s točkami.
Pridobivalnega prostora gramoznice po ZRud ni mogoče opredeliti niti kot zazidano niti kot nezazidano stavbno zemljišče, zato uporabnik takšnega zemljišča za to površino ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ člen 2, 2, 2, 2. ZSZ člen 2, 2, 2, 2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2, 2/1, 2/1-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nepravilno je stališče tožeče stranke, da ji nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni treba plačati, ker gre za stanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje, ker ni dokončan. Navedeno stališče ni skladno z opredelitvijo zazidanega stavbnega zemljišča. Po 2. členu ZSZ/97 je zazidano stavbno zemljišče zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov, na kateri je zgrajen objekt enako kot tudi po 2. členu ZSZ84, ki je z uveljavitvijo ZSZ97 sicer prenehal veljati, razen določb VI. poglavja o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ člen 42, 43, 43/2, 42, 43, 43/2. Navodilo za izračun komunalnega prispevka člen 8, 8.
zavezanec - komunalna taksa
Tožnik utemeljeno opozarja, da se mu komunalni prispevek v skladu s sklepom Občinskega sveta odmerja in nalaga v plačilo v pavšalnem znesku, brez upoštevanja vnaprej, skladno z določbami ZSZ, predpisanih meril za odmero, ki jih je občina pooblaščena podrobneje urediti v svojem predpisu. Določitev višine obveznosti v absolutnem znesku, ki ga je s sklepom določil Občinski svet, pomeni določitev višine prispevka in ne določitev meril za njegovo odmero. Pravilnosti in zakonitosti odločbe brez dejanskih podatkov o nepremičnini, za katero se obveznost odmerja, ni mogoče preizkusiti in je zato bistveno pomanjkljiva. Izraz lastnik v določbi 2. odstavka 43. člena ZSZ obsega tudi solastnika in skupnega lastnika, kar pa pomeni le, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko lastnik, solastnik, kot tudi skupni lastnik, in ne, kar navaja tožena stranka, da gre za nedeljivo obveznost, ki se zato lahko uveljavlja zoper katerega koli od njih v celotni višini obveznosti izračunani za objekt oziroma zemljiško parcelo.
komunalna taksa - odmera komunalnega prispevka - določitev stvarne pristojnosti za postopek odmere komunalnega prispevka
Določbe 2. odstavka 57. člena ZSZ/97 (Uradni list RS, št. 44/97) o tem, da se že začeti postopki za odmero komunalnega prispevka končajo po dosedanjih predpisih, ni mogoče razlagati tako, da se nanaša tudi na določbe o pristojnosti kot določbe organizacijske narave. Začete postopke je treba končati ob upoštevanju materialnih in procesnih določb prejšnjih predpisov, medtem ko je treba uporabiti za določitev stvarne pristojnosti veljavne (organizacijske) določbe.
Čeprav sta postopek odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in postopek za vračilo preveč plačanega davka (nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča) na podlagi pravnomočne odločbe o odmeri med seboj povezana, gre za dva samostojna upravna postopka. Zatrjevano bistveno kršitev procesnega zakona v postopku, končanem s pravnomočno odločbo o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, lahko stranka, ki ji udeležba v postopku ni bila omogočena, pod pogoji, ki jih predpisuje ZUP, uveljavlja s predlogom za obnovo postopka. Gre za izredno pravno sredstvo, ki ga stranka uveljavlja v postopku, katerega obnovo predlaga. Ne more pa tožeča stranka uspešno uveljavljati kršitve procesnega zakona v postopku odmere nadomestila kot pritožbeni razlog zoper odločbo, izdano v postopku vračanja preveč plačanega nadomestila, torej v drugem upravnem postopku.
ZUreP-1 člen 190, 144, 179, 179/1-5, 190, 144, 179, 179/1-5.
komunalni prispevek
Pravno podlago za plačilo komunalnega prispevka določa Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, ZUreP?1). Pred tem je navedeno vprašanje urejal Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, ZSZ), ki pa je po določbi 5. točke prvega odstavka 179. člena ZUreP?1 prenehal veljati z uveljavitvijo navedenega zakona. Ne glede na navedeno pa je ZUreP?1 tudi določil, da se do uveljavitve predpisa o načinu izračuna komunalnega prispevka, komunalni prispevek odmerja po dotlej veljavnih predpisih. Po presoji sodišča je navedeno določbo potrebno razumeti tako, da se do sprejema navedenega predpisa za izračun komunalnega prispevka upoštevajo osnove in merila po dosedanjih podzakonskih predpisih, saj tudi 190. člen ZUreP?1 izrecno določa, da se do sprejema izvršilnih predpisov uporablja Navodilo za izračun komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 4/99, v nadaljevanju: Navodilo). Glede vprašanja zavezancev za komunalni prispevek pa je po mnenju sodišča potrebno upoštevati določbe ZUreP?1. Glede na to, da gre v obravnavanem primeru za nadomestno gradnjo stanovanjske zgradbe, pa je potrebno predhodno ugotoviti ali se zaradi predvidenega posega povečuje priključna moč obstoječih priključkov. V primeru spremembe obstoječih objektov je namreč po določbi 144. člena ZUreP-1 pravno relevantna okoliščina ali gre za povečanje priključne moči komunalnih priključkov.
promet s stavbnimi zemljišči - nezazidano stavbno zemljišče - tuj državljan kot kupec nepremičnine - soglasje uprave za obrambo - izvajanje materialne dolžnosti v zvezi z zemljišči - razmestitev slovenske vojske
Upravni organ, pristojen za obrambo, ni izdal soglasja k nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča. Kupec je tujec. Zemljišče leži v okolišu, ki je predviden za razmestitev vojske na podlagi Uredbe o določitvi objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo. S prenosom zemljišča na tujca bi bilo onemogočeno izvajanje načrtovanega obsega materialne dolžnosti v zvezi z objekti in zemljišči. Materialna dolžnost je namreč ena izmed obrambnih dolžnosti, le-ta pa se na tuje državljane ne nanašajo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - novi dokazi
Stranka mora skladno s 15. členom ZDavP že v upravnem postopku predložiti dokaze za svoje trditve. Novi dokazi v upravnem sporu niso upoštevni, razen če jih stranka ni mogla prej predlagati (3. odstavek 14. člen ZUS).
Po določbi 62. člena tega dela ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice), kar tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov, nesporno je. Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ugotovitev tožene stranke iz izpodbijane odločbe, da so po določbah ZJC javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, so izven pravnega prometa in na njih, razen izjemoma, ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste, na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, pa je mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, je tudi po presoji sodišča pravilna. Ker je tožnik izključni uporabnik zemljišča, je zato zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Iz tega razloga sodišče kot pravno irelevantne zavrača tudi (sicer neizkazane) tožbene trditve, da ima zemljišče, v izključni rabi tožnika, status javnega dobra.
ZSZ člen 56. ZSZ (1984) člen 58, 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča občine Šentilj.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Kriteriji predpisovanja in določanja nadomestila morajo biti povezani z lastnostmi zemljišča oziroma z njegovimi prednostmi in slabostmi oziroma njegovo namembnostjo (npr. dobra infrastrukturna opremljenost, prometne povezave, zemljišče za poslovne dejavnosti, za bivanje, kvaliteta, lokacija zemljišča in podobno). Nadomestilo se po občinskem odloku odmeri v določeni odvisnosti od koristi, ki jo zavezanec za plačilo nadomestila od stavbnega zemljišča na območju posamezne con ima. Tudi po oceni Ustavnega sodišča je izjemna donosnost dejavnost, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po izrecni določbi 3. alinee 61. člena ZSZ, okoliščina, ki jo občina utemeljeno upošteva, ko določa višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, po mnenju ustavnega sodišča zato sama po sebi ni v nasprotju z določbo 2. odstavka 14. člena Ustave, to je načela enakosti pred zakonom. V obravnavanem primeru je po presoji sodišča zatrjevano dejstvo, da je višina dodatne obremenitve v nerazumnem sorazmerju z višino dohodka tožeče stranke v celoti neizkazano.
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ugotovitev tožene stranke iz izpodbijane odločbe, da so po določbah ZJC javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prostor uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, so izven pravnega prometa in na njih, razen izjemoma, ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste, na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu pa je mogoče pridobiti posebno pravico uporabe, je tudi po presoji sodišča pravilna. Ker je tožnik izključni uporabnik zemljišča, je zato zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Iz tega razloga sodišče kot pravno irelevantne zavrača tudi (sicer neizkazane) tožbene trditve, da ima zemljišče, v izključni rabi tožnika, status javnega dobra.
sofinanciranje izgradnje kanalizacije - obrazložitev odločbe
Tudi odločba o odmeri prispevka k izgradnji kanalizacije mora biti obrazložena tako, da zavezanec lahko ugotovi, na podlagi katerih konkretnih določb predpisov in na podlagi katerih relevantnih dejanskih okoliščin je bil prispevek odmerjen. Splošno navajanje predpisov in dejanskih okoliščin mu tega ne omogoča.
ZSZ člen 61. Odlok o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šempeter Vrtojba (1999) člen 8, 9, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo po občinskem Odloku se odmeri v določeni odvisnosti od koristi, ki jo zavezanec za plačilo nadomestila od stavbnega zemljišča na območju posamezne cone ima, kar je po mnenju sodišča v skladu s kriteriji iz 61. člena ZSZ.
Iz določb ZSZ/84 o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ne izhaja, da za javno infrastrukturo velja drugačen režim glede obveznosti plačevanja nadomestila. Tudi iz določb ZJC ni mogoče potegniti zaključka, da se javna cesta in njeni sestavni deli v pogledu dolžnosti plačevanja nadomestila obravnavajo drugače. Tudi dejstvo, da je tožeča stranka v lasti države ne vpliva na njeno obveznost plačevanja nadomestila.