ZSZ člen 58, 58/2, 60, 60/2, 60/4, 62, 62/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Rače - Fram člen 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Tožena stranka bi morala za vsako zemljišče, na katerem stoji daljnovodni steber preveriti, ali gre res za stavbno zemljišče, ki leži na takem območju oziroma je tako opremljeno, da se šteje za stavbno zemljišče v smislu 2. odstavka 58. člena ZSZ in da se za njegovo uporabo v skladu z zakonom sploh lahko odmeri nadomestilo. Po mnenju sodišča še ne pomeni, da bi bilo predpis lokalne skupnosti, ki bi bil v nasprotju z zakonom, s tem pa v nasprotju s 3. odstavkom 153. člena Ustave RS, mogoče oziroma treba razlagati oziroma uporabiti samo tako, kot izhaja le iz besedila njegovih določb, ne oziraje se na določbe zakona, kolikor le te drugače urejajo določeno pravno razmerje. Upravni organ namreč s tem, ko pri odločanju v posamični upravni stvari razlaga oziroma uporabi določilo podzakonskega predpisa v skladu z zakonsko normo, ne prevzema pristojnosti Ustavnega sodišča, saj skladnost predpisa z zakonom ne presoja in abstracto, pač pa ga le uporablja v okviru, ki ga določa 2. odstavek 120. člena Ustave RS.
tožbena novota - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku za svojo odločitev navesti materialno pravno podlago za uporabo vrednosti točke 1,5 SIT za sporno odmerno leto, glede na Sklep občine, ki je določila vrednost točke 0,1250 SIT. Navedeni določbi ZDavP namreč ne dajeta podlage za razlago, da je vrednost točke, ki jo je določil Občinski svet določena na mesec.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - status zemljišča - namembnost zemljišča - daljnovod
Šele pod pogojem, da bi tožena stranka na podlagi vseh pravno relevantnih dejstev ugotovila, da daljnovodni stebri stojijo na stavbnih zemljiščih v smislu drugega odstavka 58. člena ZSZ, bi lahko v skladu s pogoji in nameni drugega in četrtega odstavka 60. člena ZSZ uporabila določbe občinskega odloka, in sicer samo v delu, ki določa, da se nadomestilo za uporabo poslovnih površin plačuje od površine na katerih so zgrajeni daljnovodi.
plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznost, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika. Ker je tožnik, kot izhaja iz upravnih spisov nesporno uporabnik obravnavanega stavbnega zemljišča, je tudi po presoji sodišča zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - tožba - nova dejstva
Po 62. členu ZSZ mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik oziroma najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora). Da naj bi tožnica neposredna uporabnica nepremičnin, ki so bile pri izračunu nadomestila upoštevane, ne bila, ter da naj bi to bila A. kot zakupnica oziroma lastnica, tožnica nejasno in tudi neizkazano zatrjuje šele v tožbi. To pa pomeni, da gre za tožbeno novoto, tožbene novote pa po določbi tretjega odstavka 14. člena ZUS niso dopustne in jih sodišče pri odločanju ne more upoštevati.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je obvezna dajatev, ki jo uvaja ZSZ, in so jo dolžni plačevati uporabniki stavbnega zemljišča. Tožnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem težav pri poslovanju, ne more z uspehom izpodbijati odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, z ugovorom nezmožnosti plačila.
ZUS člen 18, 18/1, 18/4. ZSZ člen 58. ZFO člen 22. ZDS člen 3.
stavbna zemljišča - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - upravni spor - stranke v postopku - aktivna legitimacija občine - prenos pristojnosti na davčni organ - zavrženje tožbe
V situaciji, kot je navedena, občina A ni legitimirana za vložitev tožbe oziroma nima položaja stranke v upravnem sporu, saj je upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, tožena stranka izdala na podlagi pooblastila tožeče stranke same.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - javna železniška infrastruktura
Zavezanec za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča oziroma stavbe (62. člen ZSZ/84), zato za odločanje o tem vprašanju niso pomembna lastninskopravna razmerja glede nepremičnin.
Ni mogoče samostojno, ločeno od denacionalizacijskega postopka, določiti funkcionalno zemljišče na zemljiščih, ki so predmet denacionalizacije v upravnem postopku.
ZSZ člen 59, 59/4, 61, 61/1-4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 11, 11/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Sistematična razlaga določila 2. odstavka 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok, Uradni list RS, št. 72/95 in 36/2000) vodi k sklepu, da obstoja nevarnosti za nujno preživetje iz 4. alinee 2. odstavka 11. člena Odloka ni dopustno ugotavljati samo na podlagi objektivnega kriterija, kot je bruto zajamčeni dohodek na zaposlenega. Pri uporabi določila 4. alinee 2. odstavka Odloka si torej upravni organ lahko pomaga z objektivnimi kriteriji, vendar pa mora odločati tudi na podlagi specifičnih okoliščin primera - še posebej če jih stranka uveljavlja.
Pri odločanju o obveznosti plačila nadomestila je treba najprej ugotoviti, na katero območje spada stavbno zemljišče, za katerega se plačuje nadomestilo, in šele na tej podlagi v skladu s kriteriji, določenimi v ZSZ/84 in Odloku, določiti višino nadomestila.
Obveznost plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je samostojna obveznosti, vezana izključno na uporabo zemljišča, stavbe ali dela stavbe in neposrednega uporabnika.
Eden izmed pogojev za uspešno uveljavljanje predkupne pravice na nezazidanih stavbnih zemljiščih je tudi ta, da poseg v prostor za gradnjo predvidenih objektov ureja prostorski izvedbeni načrt. Ker ZSZ nima posebne določbe o tem, katere urbanistične predpise šteje za prostorske izvedbene načrte, je bilo zato treba odgovor na to vprašanje, ki je ključen za odločitev v zadevi, poiskati v Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97).
Obstaja materialno pravna podlaga, na podlagi katere ima tožena stranka predkupno pravico na parc. št. 43/1 k.o. B, vendar pa po presoji sodišča ni možno te pravice uveljavljati na celotnem zemljišču parc. št. 43/1, opredeljenem kot nezazidano stavbno zemljišče, temveč samo na delu, na katerem je s prostorsko izvedbenim načrtom predvidena gradnja javne infrastrukture - sprehajalne steze.
ZSZ je specialni predpis, ki je z določbo 49. člena omogočil parcelacijo tistih zemljišč, ki so bila ob uveljavitvi tega zakona pozidana in se nahajajo izven ureditvenih območij. Za parcelacijo takega zemljišča morata biti torej izpolnjena kumulativno oba prej navedena pogoja brez dodatnih pogojev, na katere se v razlogih izpodbijane odločbe sklicuje tožena stranka. Sodišče sicer ne nasprotuje ugotovitvam tožene stranke, da si država s svojimi predpisi prizadeva omejiti število nedovoljenih posegov v prostor oziroma da bi čim več nedovoljenih posegov v prostor (za katere je to mogoče) pridobilo ustrezna dovoljenja. Po presoji sodišča pa to ne pomeni, da lahko upravni organ parcelacijo po 49. členu ZSZ pogojuje z legalizacijo objekta, ker po mnenju sodišča za tako razlago ni podlage v prej navedenih določbah ZSZ in tudi ne v ZUN.
Določba 49. člena ZSZ opredeljuje, kdaj določeno zemljišče (pozidano zemljišče izven ureditvenega območja naselja) pridobi status zazidanega zemljišča, in sicer to veže na pravnomočnost odločbe o parcelaciji. Z izrazom "odločba o parcelaciji", ki ga sicer ob uveljavitvi ZSZ veljavni zakon o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 14/74 in 42/86; v nadaljevanju ZZkat) ni uporabljal, treba razumeti odločbo, katero po parcelaciji o novonastalih parcelah izda geodetski organ, torej odločbo po 2. točki prvega odstavka 30. člena ZZKat. S to odločbo se za novonastale parcele ugotovi vrsta rabe in katastrski razred, izračunajo površine ter določijo številke. Vpliva na status parcel kot stavbnih zemljišč pa ta odločba nima in ga tudi ne more imeti, saj geodetski organ ni pristojen za odločanje o statusu zemljišč (arg. 1. člen ZZKat).