ZGO-1 člen 218, 218b. ZUreP člen 179, 179/1, 180. ZSZ člen 60, 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Med gradbeno-inženirske objekte (po Enotni klasifikaciji vrst objektov (CC SI) s pojasnili, izdani na podlagi vladne uredbe) se uvrščajo objekti prometne infrastrukture, med drugim: cestni priključki in križišča, prometne površine zunaj vozišča, npr. počivališča, parkirišča, itd., kar pomeni, da gre za gradbeno-inženirske objekte, ki jih ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča. Enako velja glede površin, ki služijo objektu (konkretizacija pojma gradbene parcele), kot npr. dvorišča.
Dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke s poslovnim prostorom niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Hkrati te površine ustrezajo definiciji zazidanega stavbnega zemljišča, saj gre za površine, ki tvorijo funkcionalno celoto.
MOC je utemeljila opredelitev zemljišč v območje I.A, tako, da se je sodišče lahko prepričalo, da to ne temelji na prosti presoji, temveč na upoštevanih okoliščinah, ki so skladne z namenom NUSZ ter zato razlikovanje med območji (I., I.A, I.B in II.) in iz nje izvedena obremenitev nista arbitrarna, kot to skuša prikazati tožnik. Iz povedanega pa zato tudi ni mogoče slediti tožniku o prevladi načela ekonomičnosti nad načelom pravne države in enakosti pred zakonom.
ZSZ člen 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - določitev območja - neustavnost odloka
Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - trgovski center - namembnost zemljišča
Mestna občina Maribor je smela v okviru namembnosti, glede na različen položaj nakupovalnih centrov s površino nad 1000 m2, od trgovinskih objektov s površino, manjšo od 1000 m2, razlikovati med navedenima skupinama, čeprav gre za istovrstno dejavnost, in ju tudi različno točkovno ovrednotiti
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - načelo enakosti - nesorazmernost - exceptio illegalis
Ne drži, da ni razumnih razlogov za razlikovanje med drugim in tretjim območjem. Naselja uvrščena v ti dve območji se vsa ne razlikujejo po istih kriterijih. To že po naravi stvari ni mogoče. Očitno pa je, da so med njimi razlike, ki utemeljujejo njihovo uvrstitev bodisi v drugo bodisi v tretje območje, gre pa zlasti za razlike v oddaljenosti od glavne prometne povezave med Medvodami in Ljubljano in oskrbnih funkcij, pri čemer je očitno, da je pomembna gostota teh funkcij.
Da bi se uporabnost nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju tako bistveno razlikovala od enakih zemljišč v tretjem območju, občina v svojem pojasnilu ni utemeljila.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nesorazmernost - načelo enakosti - nezazidano stavbno zemljišče - exceptio illegalis
Da bi se uporabnost nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju tako bistveno razlikovala od enakih zemljišč v tretjem območju, občina v svojem pojasnilu ni utemeljila.
ZSZ člen 58, 61, 61/1. ZGO-1 člen 218, 218/2. URS člen 14, 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče
Utemeljeno tožnica uveljavlja nesorazmernost med razliko v obremenitvi med drugim in tretjim območjem za nezazidana stavbna zemljišča s stanovanjskim namenom.
Čeprav za nezazidana stavbna zemljišča velja enaka razvrstitev v območja kot za zazidana stavbna zemljišča in so torej razlogi za uvrstitev posameznih naselji v ta območja enaki, razmerja med obremenitvami niso enako razporejena.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev - načelo enakosti - exceptio illegalis - nezazidano stavbno zemljišče
Sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti razlogov za bistveno večjo razliko v obremenitvi za nezazidanih stavbnih zemljišč v drugem območju v razmerju do tretjega. Povedano drugače: sodišče ne more preizkusiti, ali so podani utemeljeni razlogi za takšno stopnjo različnega urejanja. Navedeno pomeni, da je določba 16. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Medvode v delu, ki določa vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč za stanovanjski namen v drugem območju, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Sodišče je zato na podlagi 125. člena Ustave RS pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe odklonilo uporabo navedene določbe Odloka (exceptio illegalis).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - nesorazmernost - načelo enakosti - exceptio illegalis
Da bi se uporabnost nezazidanih stavbnih zemljišč v 2. območju tako bistveno razlikovala od enakih zemljišč v 3. območju, Občina Medvode v svojem pojasnilu ni utemeljila na tak način, da bi sodišče to lahko preizkusilo.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom - različna obremenitev zavezancev
Zakonska ureditev, ki je po prenehanju veljavnosti ZSZ/84 omogočila sprejem Odloka o NUSZ, ni neustavna. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je zakonodajalec pri sprejemu navedene določbe izhajal iz istega namena, kot ga je pri določitvi načina izvrševanja odločbe, št. U-I-313/13 z dne 21. 3. 2014, zasledovalo Ustavno sodišče, to je, da v obdobju do uveljavitve z Ustavo usklajene zakonodaje za odmero davka na nepremičnine občine ne bi ostale brez prihodkov, ki so jih iz naslova davščin na nepremičnine prejemale po prej veljavnih predpisih.
Določba drugega odstavka 14. člena Odloka je v delu, ki določa vrednotenje zazidanih stavbnih zemljišč v 1. območju za namen A - gospodarski in poslovni namen, v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
vrednost točke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - dejanska raba objekta - površina objekta - zavezanec za plačilo nadomestila
NUSZ je organ odmeril na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (kar je v skladu s prej citiranimi zakonskimi določbami), saj mu zakonska ureditev ne nalaga preverjanja površine nepremičnin oziroma ugotavljanja njihove dejanske rabe na kakšen drug način. Da naj bi bili podatki v REN morebiti napačni, tožnik konkretizirano ne trdi, saj ne navede, kolikšna naj bi bila površina predmetnih nepremičnin oziroma njihova dejanska raba.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba nepremičnin - namen uporabe nepremičnine - podatki iz uradnih evidenc - dobiček pravnih oseb
Stališče tožene stranke, da so za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) relevantni le podatki o dejanski rabi stavbe, navedeni v uradnih evidencah, in da dokazovanje nasprotnih dejstev ni mogoče, je materialnopravno napačno.
Po presoji sodišča dobiček tožeče stranke, izkazan v poslovnih bilancah pravne osebe, sam po sebi ne more biti okoliščina, ki bi lahko vplivala na odmero oziroma višino NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
(Še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ. Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila - izkoriščanje mineralnih snovi
Šele, če je v posameznem primeru ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji po petem odstavku 218.b člena ZGO-1, se zemljišče, namenjeno izkoriščanju mineralnih surovin, lahko šteje za nezazidano stavbno zemljišče, kar pomeni, da se lahko zanj odmeri nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ člen 59, 60, 61. ZGO-1 člen 218, 218/2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane člen 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pogoji za odmero nadomestila - merila za odmero nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - namembnost zemljišča - dejanska uporaba nepremičnine
Za nastanek obveznosti plačila NUSZ za zazidano stavbno zemljišče ni pomembno, ali se objekt uporablja ali ne, saj se lahko odmeri tudi za nepremičnine, ki se šele gradijo. Prav tako neuporaba in niti nezmožnost uporabe ni razlog, zaradi katerega bi bila možna oprostitev plačila NUSZ po 59. členu ZSZ in 14. členu Odloka o NUSZ.
Iz Odloka o NUSZ ne izhaja, da bi bilo tako stanje nepremičnine (nezasedenost) posebej ovrednoteno oziroma upoštevno, kar pomeni, da se pri odmeri NUSZ upošteva v prostorskem aktu predvidena namembnost.
ZUstS člen 44. ZSZ člen 61, 61/1. ZDavNepr člen 33. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško (2015) člen 10, 10/1, 10/1-b, 15, 15/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezakonitost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neustavnost zakonske oziroma podzakonske ureditve - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - komunalna opremljenost zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - vrednost točke - exceptio illegalis
Glede na zakonsko podlago, ki je obstajala že v času sprejema Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Krško, Odlok in na njegovi podlagi sprejet Sklep nista nezakonita zgolj zato, ker sta bila sprejeta po 1. 1. 2014.2 Sodišče zato ni imelo podlage, da samo iz tega razloga zavrne njuno uporabo (exceptio illegalis).
Glede točkovanja navedenih zemljišč zaradi dostopnosti do plinskega omrežja, med strankama niti ni sporno, da na tožnikovih zemljiščih ni izveden individualni priključek na plinsko omrežje. Vendar to za dodelitev točk po postavki za dostopnost do plinskega omrežja ni bistveno. Pravno pomembno je namreč, da se po točki b) prvega odstavka 10. člena Odloka za s plinsko napeljavo opremljeno zemljišče šteje zemljišče, na katerem je možen priključek na plin. Zemljišče, na katerem je možen priključek, pa je tisto zemljišče, ki se na plinsko omrežje lahko priključi zgolj z izgradnjo individualnega dela priključka, ki je breme lastnika zemljišča.
ZCes-1 člen 95. ZUP člen 147, 147/1. ZVEtL-1 člen 44. URS člen 33.
občinska cesta - urejanje prometa - pripadajoče zemljišče - predhodno vprašanje - pravica do zasebne lastnine - test legitimnosti - test sorazmernosti
Vprašanje lastništva zemljišča, za katerega tožnik trdi, da je po določbah omenjenega zakona pripadajoče stavbi na ulici, in na katerem naj bi tožnik od nakupa stanovanja do vzpostavitve posebnega prometnega režima na ulici imel zagotovljen parkirni prostor, v postopku izdaje dovoljenja za vstop, vožnjo, ustavitev in parkiranje v varovanem območju skupnega prometnega prostora ključno za rešitev obravnavanega spora, saj predstavlja predhodno vprašanje v smislu prvega odstavka 147. člena ZUP.
Urejanje varnega in nemotenega poteka prometa po občinskih cestah je sicer ena od izvirnih pristojnosti občin, ki pa pri določanju prometnega režima na občinskih cestah ne smejo nedopustno (to je prekomerno) posegati v pravice posameznika, ki ga prometna ureditev zadeva.
Omejitev vstopa in vožnje ter možnosti ustavitve in parkiranja vozil lastnikov stanovanj v varovanem območju občinske ceste le na določene ure dneva po presoji sodišča pomeni poseg v pravico lastnikov stanovanj na tem območju (33. člen Ustave RS), saj jim Odlok s svojo ureditvijo rabo nepremičnin omejuje. Za presojo, ali je obravnavani poseg v človekovo pravico z vidika Ustave RS dopusten, pa mora organ v ponovljenem postopku v obrazložitvi svoje odločitve pojasniti, kateri ustavno dopusten cilj je zasledoval pri ureditvi prometnega režima na tem območju (test legitimnosti), pojasniti pa mora tudi, zakaj meni, da je poseg v pravico v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti), kar pomeni, da mora obrazložiti, zakaj je z Odlokom vzpostavljeni prometni režim primeren in nujen za dosego želenega cilja, pa tudi sorazmeren v ožjem pomenu.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča - kršitev načela konktradiktornosti - pravica do izjave
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse mora imeti stranka v primeru, ko drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene enake procesne pravice, kot ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Skladno s četrtim odstavkom 146. člena ZUP pa pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Ne drži, da bi morala Finančna uprava RS preveriti ali so „ustrezne kapacitete, na osnovi katerih bi bile možnosti priključitve navedenega zemljišča na javno komunalno infrastrukturo, dostopne tožeči stranki pod enakimi pogoji brez nesorazmerno velikih stroškov komunalnega opremljanja“. Poskrbljeno mora biti za možnost izvedbe priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Z drugimi besedami, bližina stavbe in zemljišča, ki imajo priključke na javno komunalno opremo, pomeni, da je priključitev na našteto infrastrukturo uresničljiva.
ZSZ člen 60, 60/1, 60/2. ZGO-1 člen 218c. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vodenje evidence - podlaga za odmero nadomestila - davčni postopek - prosta presoja dokazov
Davčni organ je tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov.
ZGO-1 člen 218c, 218c/1, 218c/3. ZDavP-2 člen 404. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto (1999) člen 11.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - neto tlorisna površina - podatki iz uradnih evidenc - komunalna opremljenost zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Ker tožnikove pritožbene navedbe glede tlorisne površine, in sicer tudi ne po tem, ko je bil seznanjen, na kakšen način je bila v tem primeru ugotovljena tlorisna površina, niso presegale trditve, da se z ugotovljeno površino ne strinja, je toženka ravnala prav, da je sledila navedbam občine, ki se v tem pogledu opirajo na podatke iz javne evidence GURS.
Za to, da se posamezna komunalna oprema lahko upošteva kot merilo za določitev višine nadomestila, po navedeni določbi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Novo mesto torej zadostuje, da je priključitev mogoča. To pomeni, da za dejansko priključitev manjka le še izgradnja individualnega priključka na obstoječe javno omrežje, ki pa bremeni lastnika nepremičnine.