ZSZ člen 60, 60/2, 60/5. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 254.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - bistvena kršitev določb postopka - neobrazložena odločba
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj je bila pri odmeri NUSZ upoštevana površina zunanjih poslovnih površin v velikosti 1935,00 m2. Kolikor se pri tem toženka sklicuje na podatke uradnih evidenc GURS, sodišče ugotavlja, da se v upravnem spisu sicer nahaja izpis iz evidence GURS, konkretno evidence REN za omenjeno parcelo, ki pa je bil napravljen po zaključku upravnega odločanja in iz katerega omenjeni podatek neposredno ni razviden; obrazložitve, kako je na podlagi iz izpisa razvidnih podatkov organ prišel do njega, pa v izpodbijani ali drugostopenjski odločbi tudi ni. Niti prvo- niti drugostopenjski organ tudi nista pojasnila, konkretno za kakšne zunanje poslovne površine pri tem gre.
ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2. URS člen 14, 14/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - načelo enakosti
Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja še ni izveden.
Težnja občine, da se nezazidana stavbna zemljišča pozidajo, je razumen razlog za višjo odmero NUSZ, saj je razlog za plačevanje dajatve od nezazidanih stavbnih zemljišč v tem, da dajatev sili lastnike teh zemljišč, da čim prej zagotovijo njihovo pozidavo in tako zemljišču omogočijo izvrševanje funkcije, ki je zanj predvidena.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - enotna evidenca nepremičnin - neto tlorisna površina - gostinska dejavnost
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri izključno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, torej v skladu z zakonskimi določbami. Te določbe toženki ne dajejo podlage, da bi pri odmeri upoštevala katere druge podatke, niti ji ne nalagajo preverjanja površine predmetne nepremičnine na kakšen drug način, za kar se v tožbi zavzema tožnik. Odmera nadomestila, ki bi se opirala na podatke, ki bi se razlikovali od podatkov evidence REN, bi bila nezakonita. Na tožniku pa je bila dolžnost, če je menil, da so podatki, ki so vpisani v uradne evidence, napačni, poskrbeti za popravo teh podatkov v teh evidencah, ne more pa drugačnih podatkov uveljavljati v postopku za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZSZ člen 38, 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 5/01) člen 6, 8, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - igralnica - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev - načelo sorazmernosti - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-158/2017 z dne 20. 5. 2004 zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Občina zakonskih meril ne more uporabljati arbitrarno. Normodajalec lahko torej zakonsko merilo uporabi za posamezno skupino zavezancev le sorazmerno enako in po predhodni ugotovitvi razmerij med zavezanci po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, ne pa na podlagi proste presoje.
ZUreP-1 člen 180. ZGO-1 člen 218, 218č. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - površina stavbnega zemljišča
Za opredelitev zemljišča kot stavbnega ni bistveno stanje v naravi oziroma dejanska raba, temveč namenska, to je s prostorskimi akti določena raba.
Če bi tožnik izvedensko mnenje geodeta o drugačni površini zemljiške parcele predložil, bi ga tožena stranka v okviru proste presoje dokazov morala upoštevati in se do njega tudi opredeliti. Dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina, in jih posreduje davčnemu organu za potrebe odmere nadomestila, so namreč lahko predmet preizkusa v postopku odločanja o pravnih sredstvih, vloženih zoper odmerno odločbo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišča - neustavnost določb občinskega odloka o odmeri nadomestila - neobrazložena odločba - obrazloženost odločbe
Nadomestilo za uporabo komunalno opremljenega zemljišča se lahko odmeri samo ob pogoju, da je takšno komunalno opremljenost občina tudi dejansko omogočila.
ZUreP-2 člen 3, 3/1, 3/1-7, 245. ZUP člen 43, 129, 240. ZPP člen 277.
grajeno javno dobro - aktivna legitimacija - zamudna sodba - pravni interes - stvarna pristojnost
Iz določb 245. - 247. člena ZUreP-2 je razvidno, da gre za odločanje brez zahteve in s tem za odločanje, ki je izključno v javnem interesu, kar pa ne pomeni, da pritožba zoper tako odločbo ni možna, če oseba, ki pritožbo vloži, izkaže, da odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP).
Sodišče uvodoma izpostavlja, da tožnica slednjega, tj. da obravnavana zemljišča ne predstavljajo javne infrastrukture, ne prereka, ugovarja le, da pridobitev tega statusa pomeni večjo uporabo teh zemljišč in objektov, kar pa prinaša povečanje emisij: prometa, hrupa, prahu, slabše kakovosti zraka, veliko vibracij, prelivanje vode na bližnja polja, itd.. S temi navedbami pravnega interesa za vsebinsko obravnavo svoje pritožbe v postopku vzpostavitve grajenega javnega dobra ne izkazuje. Namen vzpostavitve javnega dobra je namreč ravno v neomejeni možnosti uporabe javnega dobra vsem uporabnikom. V primeru prekomernega povečanja imisij pa ima tožnica sodno varstvo zagotovljeno pred sodiščem splošne pristojnosti (75. člen Stvarnopravnega zakonika).
Tudi po presoji sodišča je prvostopenjski organ (kar je dodatno potrdil še drugostopenjski organ) pravilno ugotovil, da vzpostavitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena ne posega in ne bo v ničemer posegla v pravice, ki jih tožnica kot stranka oziroma stranska udeleženka varuje v (sedaj obnovljenem) postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.
Izdaja nove odločbe v obnovljenem postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja v status teh zemljišč ne posega.
ZGO-1 člen 218b, 218b/4. ZUP člen 223. ZUS-1 člen 6, 6/1, 30.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-286/04, izhaja, da so zemljiške parcele komunalno opremljene, če je za območje, na katerem ležijo, sprejet državni ali občinski prostorski načrt in če imajo zagotovljen dostop do javnega cestnega omrežja in če je zanje možno izvesti priključek na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Pri odmeri te dajatve mora upravni organ v postopku ugotoviti, ali konkretno nezazidano stavbno zemljišče izpolnjuje vse kriterije in merila iz ZGO-1 in iz občinskega predpisa, ki sta pravni podlagi za odmero nadomestila.
Tožnik se moti, ko meni, da je Ustavno sodišče komunalno opremljenost nezazidanega stavbnega zemljišča vezalo na že obstoječe priključke, ki že omogočajo individualen priklop, saj to iz te odločbe ne izhaja, temveč – kot že povedano – na možnost izvedbe priključka.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnje
Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.
ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 14, 14/2, 14/2-9. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 218, 218-5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran (2019) člen 9, 9/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - namembnost nepremičnine - dejanska raba nepremičnin - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Kriterij za odmero NUSZ, ki upošteva skladnost dejanske rabe nepremičnine s prostorskimi akti, ima ustrezno podlago v določbah 61. člena ZSZ/84. To pa ne velja za drugega od navedenih kriterijev iz 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, tj. kriterija skladnosti dejanske rabe z rabo, opredeljeno v gradbenem dovoljenju, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena. V predpisu tako določen kriterij že na prvi pogled izključuje vse kasnejše spremembe rabe, čeprav bi do njih prišlo legalno, npr. prek izdaje ustreznega gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, kar bi smiselno pomenilo tudi skladnost take rabe s prostorskim aktom.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - bistvena kršitev določb postopka
O tem, ali je z lokacijskim načrtom določeno, da so sporne parcele namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin in po opustitvi izkoriščanja namenjene za gradnjo oziroma ali sprejeti akt ustreza lokacijskemu načrtu, kot je ta prostorski akt utemeljevala zakonodaja iz leta 2004 in jo sedaj utemeljuje ZUreP-2, se toženka ni opredelila, čeprav gre za pravno relevantno trditev.
Poleg tega mora toženka, če šteje, da je Odlok o lokacijskem načrtu akt, ki gradnjo dopušča, pojasniti, na čem temelji tako stališče oziroma če šteje, da Odlok o NUSZ ni relevanten ali ne določa tega, kar trdi tožnik, pojasniti, zakaj ne.
odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - načelo sorazmernosti - sodni preizkus - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Glede odmere nadomestila za nezazidani stavbni zemljišči tožeča stranka ponavlja navedbe podane že v upravnem postopku, da sta navedeni zemljišči zasuti s filterprahom, zato je to zemljišče za tožečo stranko neuporabno in ji ne prinaša nobenega dohodka. Pri tem se znesek nadomestila bliža vrednosti celotne nepremičnine, zato odmera v navedeni višini že pomeni kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom in varstva lastninske pravice. Razen tega tožeča stranka glede na to, da v prejšnjih letih tega nadomestila ni plačala, ni mogla predvideti, da se bo to zgodilo v letu 2017.
NUSZ se v primeru zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od čiste tlorisne površine poslovnega prostora in prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim, če občina tako določi pa tudi od površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti. Zakon torej ne daje podlage za kakršnokoli povezavo med celotno površino zemljišča - tudi pripadajočega zemljišča oziroma stavbišča - in odmero NUSZ, saj kot podlago za odmero nadomestila predpisuje izključno dejansko površino, ki je v uporabi za poslovno dejavnost.
Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni (izrecno) navedel pravne podlage, po kateri je za zemljiške parcele, od katerih je v tej zadevi z izpodbijano odločbo odmerjen NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča, določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, kar, predstavlja eno izmed relevantnih okoliščin za odmero NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče po 1. točki petega odstavka 218.b člena ZGO-1.
ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59, 59/1. ZGO-1 člen 218, 218/4. ZEN člen 73, 73/1, 73/1-6, 96, 98.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - stanovanje
V času izpodbijane odločbe je bila v katastru stavb dejanska raba objekta opredeljena kot stanovanjska, kar med strankama ni sporno, zato je FURS ravnal pravilno, ko je tožeči stranki za omenjeno stavbo odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Iz podatkov katastra stavb je torej izhajalo, da je stavba v pretežni meri namenjena stanovanjski rabi in ne verski dejavnosti.
Zatrjevanje tožeče stranke, da se stavba v pretežni meri, kljub registrirani stanovanjski rabi, uporablja za namene verske dejavnosti, na odločitev v zadevi, ne more imeti vpliva, saj je organ za namen odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zavezan uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 10, 11, 11/1, 14, 14/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila za uporabno stavbnih zemljišč - bencinski servis - načelo enakosti
Merilo izjemne ugodnosti je mogoče uporabiti in na njegovi podlagi določiti različne obremenitve le ob predhodni ugotovitvi konkretnih okoliščin na strani posamezne skupine zavezancev, to je podatkov, ki so podlaga za določitev sorazmerij med njihovimi obremenitvami.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča - uradno prečiščeno besedilo (NUSZ-UPB1) (2010) člen 3, 6, 7. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/4. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218B, 218B/1, 218B/1-1, 218B/2, 218B/3.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec daje ustrezno pravno podlago za obračun NUSZ za vsa zazidana stavbna zemljišča, in sicer tako za tista, ki so na komunalno infrastrukturo že priključena, kot tudi tista, ki se imajo na to (zgolj) možnost priključiti – med temi zemljišči z vidika odmere in obveznosti plačevanja NUSZ odlok (skladno z ZGO-1) ne razlikuje. Na tak, enoten način pa so za vsa stavbna zemljišča v Odloku o NUSZ določena tudi merila za vrednotenje opremljenosti teh. Za drugačno razlago 7. člena Odloka o NUSZ, za katero se zavzema tožnik (skladno s katero naj bi se ta določba lahko uporabila zgolj za tista zazidana stavbna zemljišča, ki so (ali objekti na njih) dejansko že priključena na komunalno infrastrukturo), tako glede na njeno vsebino kot glede na predstavljeno strukturo in vsebino preostalih delov Odloka o NUSZ podlage ni najti.
Že zgolj določba tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 daje odgovor na vprašanje, ali je mogoče parkirni mesti v tem primeru šteti za garažo in s tem za stanovanjsko površino. Že zakonodajalec je namreč stanovanjsko površino opredelil ne samo kot čisto tlorisno površino vseh (zgoraj citiranih) zaprtih prostorov stanovanja, temveč mednjo šteje tudi čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.
stavba - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ker pa ni jasno, za katere po rabi in po velikosti kakšne površine v tem primeru (oziroma pri vseh zemljiščih, ki so v odločbi opredeljena kot pozidana zemljišča) gre, hkrati pa (kot tudi ugovarja tožnik) iz obrazložitve tudi ni razvidno, na čem temeljijo podatki o opredelitvi dejanske rabe zemljišč, torej, katera dokazila je organ upošteval, ko je te podatke pri svoji odločitvi uporabil, kot tudi kateri kriteriji in katere določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje so bile uporabljene in za katera zemljišča, je obrazložitev pomanjkljiva do te mere, da je treba izpodbijano odločbo odpraviti že iz tega razloga.
Po presoji sodišča dajejo že zgolj določbe 6. poglavja ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno ali v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: dostopne oziroma dovozne poti ali parkirišče za stranke niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije, ipd., saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
ZSZ člen 41, 60, 60/2, 60/4, 60/5. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5. GZ člen 106, 106/1. ZGO-1 člen 218, 218/2, 218a, 218b. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Lukovica (1999) člen 15, 15/2, 16.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - pravna podlaga za odmero - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - neobrazložena odločba
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti ZDavNepr z odločbo št. U-I-313/13-86 z 21. 3. 2014 med drugim odločilo, da se ZDavNepr (1. točka izreka), določilo pa je tudi način izvrševanja te odločbe, in sicer da se do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin uporabljajo predpisi iz prve do pete alineje 33. člena ZDavNepr (3. točka izreka), med katerimi so (tudi) našteti prva in tretja alineja 41. člena ter določbe VI. poglavja ZSZ/84 in občinski odloki, ki so bili izdani na podlagi VI. poglavja ZSZ/84, ter 218. člen, 218.a člen, 218.b člen, 218.c člen, 218.č člen in 218.d člen ZGO-1. Torej ne glede na prenehanje veljavnosti ZUreP-1 in ZGO-1 (in uveljavitev ZUreP-2 ter GZ) je (glede na določitev načina izvršitve citirane ustavne odločbe, tj. do sprejema ustrezne zakonske ureditve) treba v postopkih za odmero NUSZ kot materialnopravno podlago uporabljati VI. poglavje ZSZ/84 ter citirane določbe ZGO-1, ki opredeljujejo zazidana in nezazidana stavbna zemljišča.
Določbe VI. poglavja ZSZ/84 ter 218. in 218.b člena ZGO-1 dajejo odgovor na vprašanje, ali je mogoče za poslovne površine šteti tudi površine zemljišč, ki niso neposredno oziroma v najožjem pomenu namenjene opravljanju tožnikove poslovne dejavnosti. Namen zakonodajalca je namreč mogoče povzeti iz četrtega odstavka 60. člena ZSZ/84, ki poslovne površine ne opredeljuje le kot poslovni prostor, temveč tudi kot površino vseh prostorov, ki so z njim funkcionalno povezani. Predmetne površine po petem odstavku tega člena niso izenačene s poslovnim prostorom, temveč s poslovnimi površinami, za katere je kriterij funkcionalna povezanost s poslovnim prostorom. Povedano drugače: nepokrita skladišča, interna parkirišča, deli pridobivalnega prostora kamnoloma in druge površine, namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti, s tožnikovim poslovanjem niso funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik ali sanitarije, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov. Zato imajo relevantne določbe Odloka o NUSZ po presoji sodišča ustrezno podlago v citiranih določbah ZSZ/84 in ZGO-1.
Zakonska dikcija iz 1. točke petega odstavka 218. člena ZGO-1 "se štejejo" pomeni izjemo od siceršnje opredelitve pogojev za stavbna zemljišča, saj izenačuje pravni status omenjenih zemljišč s tistimi, ki izpolnjujejo splošne pogoje za stavbna zemljišča. Med pogoje, ki jih ta določba izrecno izključuje ("ne glede na določbe druge alineje prvega odstavka") spada tudi zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Zgolj to, da na parcelah, ki so predmet obravnavane odločbe, ni zagotovljena komunalna oskrba v navedenem obsegu, torej ni razlog za nedopustnost odmere NUSZ.