stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano stavbno zemljišče - tlorisna površina objekta in zemljišča - merila za odmero nadomestila
NUSZ se v primeru zazidanega (oziroma po ZUreP-2 "pozidanega") stavbnega zemljišča plačuje od čiste tlorisne površine poslovnega prostora in prostorov, ki so funkcionalno povezani z njimi, če občina tako določi pa tudi od površine zemljišč, ki so namenjena poslovni dejavnosti. Zakon torej ne daje podlage za kakšrno koli povezavo med celotno površino zemljišča - tudi pripradajočega zemljišča oziroma stavbišča - in odmero NUSZ, saj kot podlago za odmero nadomestila predpisuje izključno dejansko površino, ki je v uporabi za poslovno dejavnost. Poleg tega gre pri tem parametru za površino prostorov oziroma zemljišč, ki je opredeljena na podlagi očitno in na prvi pogled drugačnih kriterijev kot površina stavbne oziroma gradbene parcele, in s tem za dve povsem različni lastnosti nepremičnine, med katerima ni neposredne povezave.
Dovozna pot ali parkirišče za stranke s tožnikovim poslovanjem nista funkcionalno povezani nič manj, kot npr. hodnik, sanitarije ali čakalnica, saj so vse te površine nujno potrebne za normalno uporabo poslovnih prostorov.
ZSZ člen 61. ZPNačrt člen 4, 4/2, 9, 9/2, 14. ZGO-1 člen 218c, 218c/5. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - kriteriji za odmero nadomestila - dejanska uporaba nepremičnine - nezakonitost podzakonskega predpisa
Pojem racionalne rabe prostora za posamezne dejavnosti po presoji sodišča vsekakor obsega tudi pojem „smotrnega izkoriščanja stavbnega zemljišča“ iz 61. člena ZSZ, tako da je po mnenju sodišča že na ravni zakona vzpostavljena neposredna povezava med racionalno rabo prostora kot enim od temeljnih načel prostorskega načrtovanja in kriteriji za odmero NUSZ. Rabo nepremičnine oz. objekta v nasprotju s prostorskimi akti oz. na njihovi podlagi izdanim gradbenim dovoljenjem je zato že na podlagi zakonske ureditve mogoče šteti za „nesmotrno“ izkoriščanje stavbnih zemljišč, torej med okoliščine, ki so - prav tako že na podlagi zakona - pomembne za odmero NUSZ. Vendar pa to še ne pomeni, da toženka pri pridobivanju in uporabi podatkov za odmero NUSZ ne bi bila vezana na ustrezno zakonsko podlago.
Z dnem uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za zazidana stavbna zemljišča za namene odmere NUSZ ni mogoče šteti zemljišč, ki opredelitvi stavbnih zemljišč iz citiranih določb ZGO-1 ne ustrezajo, kar pomeni, da se za zazidana stavbna zemljišča lahko štejejo le zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Da bi sporni del zemljišča ustrezal pojmu zazidanega stavbnega zemljišča iz 218. in 218. b člena ZGO-1, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Sodišče zato ugovora, da je organ za ta del zemljišča s parc. št. 1569/127, k.o. ..., napačno odmeril nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - družinski člani - neskladnost odloka z zakonom - exceptio illegalis
Tožnica je zavezanka za plačilo nadomestila kot lastnica nepremičnine. Pri ugotavljanju oseb, ki se za potrebe odločanja o vlogi za oprostitev plačila nadomestila upoštevajo poleg vlagatelja, pa je treba uporabiti 10. člen ZUPJS.
Če je občinski odlok kot podzakonski predpis v nasprotju z zakonsko določbo, ga pri odločitvi ni mogoče uporabiti (institut exceptio illegalis), saj morajo biti po tretjem odstavku 153. člena Ustave RS podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in z zakoni, na ustavo in zakon pa so upravni organi vezani tudi v okviru legalitetnega načela iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/1, 87/3.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija osebne vročitve - prepozna tožba - zavrženje
Ni dvoma, da je bila osebna vročitev poskušana 6. 12. 2018 in ne 6. 12. 2019, ter da je fikcija vročitve nastopila 21. 12. 2018 in ne 21. 12. 2019. Tožnik za svoje navedbe o napačni letnici ni predložil nobenih dokazov, ki bi omajali verodostojnost sporočila o prispelem pismu. Tudi navedba o tem, da je datum na drugostopni odločbi najverjetneje napačen (30. 11. 2018 namesto 30. 12. 2019), saj je nenavadno, da bi toženka odločbo izdala že 30. 11. 2018, tožniku pa bi jo vročila šele po več kot enem letu, ne zdrži pravne presoje. Kot že povedano, tožnik ni priložil nobenega dokaza, ki bi podkrepil njegove trditve, da je bila vročitev res opravljena šele v letu 2019, medtem ko iz dokumetov upravnega spisa nedvomno izhaja ravno nasprotno – da je bila vročitev opravljena v letu 2018. Posledično je tudi datum na drugostopni odločbi verjeten in logičen.
stavba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - površina objekta - obrazložitev odločbe
Organ je sicer postopek dopolnil, vendar v njem ni razjasnil neskladja med izdanimi odločbami in ugotovljeno kvadraturo objekta oziroma ni pojasnil, na kakšen način je prišlo do spremembe pri odmeri kvadrature nadomestila za uporabo predmetnega stavbnega zemljišča. Tako izpodbijana odločba ni obrazložena in konkretizirana do te mere, da bi se jo dalo preizkusiti. Zgolj navedba, da odmerna odločba temelji na uradnih evidencah, ob tem pa tožena stranka razpolaga z dokazom, da je bila predhodna kvadratura za odmerno odločbo drugačna, ne zadošča za argumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče vsebino odločbe preizkusiti in na podlagi katere bi tožeči stranki bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo.
ZSZ člen 58, 60, 60/1. ZEN člen 19, 19/4, 19/5, 96, 98. ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost zemljišč - namembnost zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - podatki o lastništvu nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je opredelitev nepremičnine za stavbno zemljišče v občinskih prostorskih aktih, njena komunalna opremljenost (oziroma možnost doseči tako opremljenost) in podatki iz zemljiškega katastra, zato njena dejanska uporaba ni bistvena. Uporaba, delitev in razpolaganje z nepremičnino v preteklosti na odločitev sodišča nima vpliva, prav tako vprašanje spremembe parcelnih meja, njihovo združevanje in razdruževanje, ki je v domeni pristojnih geodetskih organov.
ZSZ člen 58, 58/1, 58/2, 59. ZEN člen 72, 72/1, 73, 87, 90, 90/2, 98.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba objekta - Katoliška cerkev - kataster - kataster stavb
Podlaga za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so podatki iz katastra stavb oziroma REN, kar pomeni, da mora davčni organ pri odmeri nadomestila upoštevati zgolj te podatke. Sodišče sicer pritrjuje tožeči stranki, da ZSZ/84 ne določa vrste prostorov, ki se lahko uporabljajo za versko dejavnost, prav tako ji tudi pritrjuje, da Katoliška cerkev deluje svobodno in način dela ter uporabo prostorov za verske namene določa sama, vendar pa to za konkretno zadevo ni relevantno. Za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je namreč ključen zgolj podatek, kako je objekt v katastru stavb oziroma v REN evidentiran po dejanski rabi in konkretni objekt je, kar ni sporno, evidentiran kot stanovanjski prostor in s tem objekt, za katerega je tožena stranka zavezana poravnati nadomestilo. Kolikor pa je pretežni namen uporabe objekta verska dejavnost, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi moral tako nestanovanjsko rabo kot dejansko rabo najprej ugotoviti geodetski organ, šele nato pa bi se lahko na podlagi tako spremenjenih podatkov odmerilo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča oziroma ugotovilo, da gre za objekt, ki ga verska skupnost uporablja za svojo dejavnost in da se za ta objekt zato ne plačuje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - dejanska raba zemljišč - namen uporabe nepremičnine - stanovanje - podatki iz uradnih evidenc
Nepravilno je stališče tožnika, da mu je bil NUSZ za prostor št. 669-2, torej stanovanjski prostor, odmerjen napačno, ker gre za neizdelan, nestanovanjski objekt, ki ni primeren za bivanje. Glede na navedene pravne podlage ni pravno upoštevno, ali so stanovanjski prostori dejansko uporabljeni za bivanje oziroma primerni za bivanje. Za odmero NUSZ je bistvenega pomena tista raba stavbe, ki se po izrecni določbi prvega odstavka 218c. člena ZGO-1 ugotavlja na podlagi evidentiranih podatkov katastra stavb. Odločilen je torej tisti namen rabe, ki je določen v REN.
ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1, 60, 60/2, 60/3. ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZGO-1 člen 218c, 218c/1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (2000) člen 8.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - register nepremičnin - podatki iz uradne evidence
Organ je upošteval podatke, ki izhajajo iz registra nepremičnin (v nadaljevanju REN). To pomeni, da je prvostopenjskemu organu treba pritrditi, da je v izpodbijani odločbi pravilno upošteval stanovanjsko površino 340,60 m2 kot podatek iz REN; taka uporaba je (bila) predpisana v prvem odstavku 218.c člena ZGO-1.
ZSZ člen 58, 61. ZUP člen 214. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namen uporabe nepremičnine - namembnost stavbnega zemljišča - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba temelji na zaključku, da tožnik nepremičnine ne uporablja v skladu z namembnostjo, ki izhaja iz enotnega gradbenega dovoljenja, spremembe enotnega gradbenega dovoljenja in uporabnega dovoljenja, po katerih bi moral objekt predstavljati turistične apartmaje in ne stanovanjske enote. Tožnik zoper ta dejstva, s katerimi organ ugotavlja rabo nepremičnine, ni ugovarjal.
Vendar pa po presoji sodišča toženka v odločbi ni ugotovila vseh tistih dejstev, ki so po 9. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran pravno relevantna, saj po tej določbi višina NUSZ ni odvisna od tega, ali je dejanska raba oziroma namembnost objekta taka, kot izhaja iz gradbenega in uporabnega dovoljenja. Višina nadomestila je odvisna od odstopanja dejanske rabe od namenske rabe nepremičnine po prostorskem izvedbenem aktu, te pa toženka v izpodbijani odločbi ni ugotavljala. Drži tudi tožnikov očitek, da zgolj z navajanjem kratic, ob katerih je zapisano število točk, odločba ni obrazložena v skladu z 214. členom ZUP.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - kriteriji za oprostitev
Oprostitev plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči, ko se zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vseli v stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katerega oziroma za katero je oproščen plačila NUSZ.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča
Poleg oprostitev, ki jih določa ZSZ, se plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na podlagi odloka občine oprostijo tudi občani, ki so upravičeni do prejemanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mesta Ljubljane člen 12, 12/1, 12/2. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera - podatki iz uradnih evidenc - prodaja nepremičnine - sprememba podatkov - dolžnost obveščanja
Neutemeljene so tožbene trditve, da bi morala toženka uporabiti zemljiškoknjižne oziroma svoje podatke, češ da bi zaradi napovedi za plačilo davka na promet z nepremičnino morala vedeti, da jo je tožnik odtujil, saj je ta promet priglasil. Toženki noben predpis ne nalaga, da vodi in vzdržuje lastno evidenco lastnikov oziroma neposrednih uporabnikov zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ampak ji 404. člen ZDavP-2 nalaga, da NUSZ odmeri upoštevaje podatke, ki jih prejme od občine.
Tožnik v roku 30 dni MOL ni sporočil, da je stanovanje prodal. Zato je MOL toženki sporočila takšne podatke, ki jih je imela v podatkovni zbirki, katere lastnik in skrbnik je, in ki je osnova za odmero nadomestila (prvi odstavek 12. člena Odloka).
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odpis dolga - stečajni postopek
Po začetku postopka zaradi insolventnosti ni mogoče voditi postopkov odpisa, delnega odpisa, obročnega plačila, odloženega plačila davka in obročnega plačevanja davka iz 101. ,102., in 103. člena ZDavP-2 za obveznosti, na katere v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopek zaradi insolvetnosti in prisilno prenehanje, učinkuje postopek zaradi insolventnosti.
ZSZ člen 61. ZGO-1 člen 218, 218/5, 218c, 218c/1. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-5, 237, 237/2, 237/2-7. ZEN člen 79. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9, 9/1. ZPNačrt člen 4, 4/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - katastrski podatek - neobrazložena odločba - namembnost nepremičnine - dejanska uporaba nepremičnine
Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina v namene NUSZ uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, s tem, da lahko za nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Ali gre v obravnavani zadevi za katastrske podatke v skladu z 218.c členom ZGO-1 ali za kakšne druge podatke (in v tem primeru katere) pa ostaja nejasno oziroma neobrazloženo.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 9. ZSZ člen 61.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pravna podlaga - neskladnost občinskega odloka z zakonom
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran, ki mu je 31. 12. 2013 prenehala veljava, se ne more več spreminjati ali dopolnjevati. Zato je vsaka sprememba ali dopolnitev odloka po tem datumu nezakonita.
ZSZ člen 60. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija člen 3, 3/6.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - register nepremičnin - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Toženka tudi v ponovljenem postopku nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni odmerila v obsegu, kot ga omejuje citirana določba 60. člena ZSZ/84. Toženka je stanovanjsko površino ugotovila tako, da je iz evidence REN povzela podatke o neto tlorisnih površinah stavb, od katerih je odštela površine odprtih balkonov, kar je skladno s šestim odstavkom 3. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Litija.
ZSZ člen 58, 58/2. ZGO-1 člen 218b. ZDavP-2 člen 404.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - nezazidano stavbno zemljišče
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da NUSZ ne bi smelo biti odmerjeno, ker zaradi grabna, ki poteka po parcelah, gradnja na njih ni mogoča. Po relevantnih predpisih se namreč tožnikova zemljišča uvrščajo med nezazidana stavbna zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja, ter ni sporno, da je na njih zagotovljena oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odplak, odvoz odpadkov in dostop na javno cesto. Ob takšnem stanju pa bi prvostopenjski organ, če NUSZ ne bi odmeril, ravnal v nasprotju z veljavnimi predpisi.
ZSZ člen 60, 60/2, 60/4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec člen 5, 5-b.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - točkovanje
Pojem površina stavbe ustreza pojmu čiste (neto) tlorisne površine iz citiranega standarda oziroma čisti površini iz citiranega zakona in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Logatec. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka pravilno izhajala iz tistih podatkov v evidenci Registra nepremičnin, ki iz katastra stavb povzemajo čisto poslovno površino (neto tlorisno) dela stavbe, in ne tistih, ki izkazujejo zgolj njeno uporabno površino.
Odlok ne zahteva, da bi šlo za nepokrite površine neposredno na samem zemljišču, ampak je odločilno, da so parkirišča nepokrita.