ZGO-1 člen 218, 218/3, 218b, 218b/1, 218b/1-2, 218b/4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - občinski prostorski plan - opredelitev zemljišča v prostorskih planih v času odločanja
Zakon določa, da so nezazidana stavbna zemljišča tiste zemljiške parcele, za katere je zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto in če ležijo znotraj območja, za katerega je občina z odlokom o nadomestilu določila, da se plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča. Šteje se, da je nezazidano stavbno zemljišče komunalno opremljeno že, če obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
ZSZ člen 59, 59/2, 59/3. ZDDV-1 člen 6, 6/2, 44, 44/7. ZDPN-2 člen 4.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila - pogoji - plačilo DDV
Tožnika sta v upravnem postopku predložila prodajno pogodbo, iz katere izhaja, da sta plačala DDV, zato sodišče, glede na citiran davčni predpis, meni, da je iz vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
Zatrjevana nezakonitost Sklepa, ki je predpis materialnega prava, ne predstavlja navajanja oziroma uveljavljanja novih dejstev ali novih dokazov. Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne ''oživi'' prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi sedaj razveljavljenih odločb.
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev.
Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1 oziroma ni mogoče upoštevati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84 in ki jo je uporabil organ v obravnavanem primeru.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča
S citirano odločbo Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, VI. Poglavje ZSZ84, členi od 218 do 218d. ZGO-1 in Odloki o NUSZ, niso začeli ponovno veljati, ampak se le uporabljajo do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin z vsebino, kot je veljala ob prenehanju njihove veljave. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se ga še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb oziroma dopolnitev.
ZUreP-1 člen 179, 179/1, 179/1-5, 180. ZSZ člen 56, 56/1, 56/1-1. URS člen 125. ZSZ člen 60. ZGO-1 člen 218-218/b. ZUS-1 člen 52.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek na nepremičnine - razveljavitev zakona z odločbo Ustavnega sodišča - zazidano stavbno zemljišče - institut exceptio illegalis
Poglavje VI ZSZ/84 in Odlok o NUSZ/2014 po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-313/13, s katero je bil razveljavljen ZDavNepr, nista pričela ponovno veljati, temveč se zgolj uporabljata do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin. Predpis, ki mu je veljava prenehala, pa kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se navedena predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna sta veljala ob prenehanju njune veljave.
V obravnavanem primeru to pomeni, da odloka, ki je prenehal veljati 1. januarja 2014, ni več mogoče spreminjati ali dopolnjevati. Spremembo ali dopolnitev odloka pa po presoji sodišča pomeni tudi vsakoleten sklep o spremembi vrednosti točke, ki ga, kot določa prvi odstavek 13. člena Odloka NUZS/2004, sprejme svet mestne občine do konca leta za naslednje leto in z njim določi novo vrednost točke.
Za potrebe odmere NUSZ za zazidana stavbna zemljišča ni mogoče šteti zemljišč, ki ne ustrezajo opisani opredelitvi takih zemljišč v ZGO-1, oziroma ni mogoče upoštevati opredelitve, kot izhaja iz ZSZ/84 in ki jo je uporabil organ v obravnavanem primeru.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da tožnica ni pravočasno poskrbela za uskladitev in popravo podatkov v evidencah občine, ki so bili podlaga odmere NUSZ, in ki so bili javno objavljeni, kot tudi za vložitev rednega pravnega sredstva zoper odmerno odločbo, zato le-tega ne more sanirati z uporabo izrednega pravnega sredstva obnove postopka.
ZDavP-2 člen 106, 106/1. ZFPPIPP člen 397, 397/1, 397/2, 398, 398/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča - osebni stečaj - odpust obveznosti
Davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati. Davka ne odpiše kadar se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja. Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neto tlorisna površina objekta - register nepremičnin
REN je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah v RS, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi. Pri ugotavljanju čiste površine stavbe je potrebno izhajati iz neto površine stavbe, kot izhaja iz REN, pri čemer je seveda odločilna površina nepremičnine, ki je evidentirana v obdobju, za katero se nadomestilo odmerja.
ZSZ člen 50, 50/2, 50/3. ZDDV-1 člen 44, 44-7. ZDPN-2 člen 3, 3/2, 4.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nakup stanovanja - pojem stanovanja - plačilo DDV
Tožnica je v upravnem postopku izkazala plačilo DDV-ja s kupoprodajno pogodbo, zato sodišče meni, da je z vidika davčnih predpisov šteti za novo stanovanje tisto, za katero je plačan DDV (objekt ali del objekta, ki je prvič vseljen oziroma uporabljen).
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - zahteva za spremembo odločbe o odmeri nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - namembnost zemljišč
Napaka je očitna, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, v obravnavanem primeru s preverjanjem pravilnosti podatkov, ki jih je toženki posredovala Občina Kranjska Gora.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - služnostni upravičenec
Med strankama ni sporno, da ima tožnik vknjiženo osebno služnost užitka na nepremičninah iz izpodbijane odločbe, tudi na garaži št. z ID št. .... S tem tožnik ustreza navedeni opredelitvi neposrednega uporabnika in s tem zavezanca za plačilo NUSZ, po drugi strani pa zaradi služnosti lastnik nepremičnine stanovanja nima pravice (torej pravne možnosti) uporabe garaže in ga zato ni mogoče šteti za zavezanca.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo davka - napaka
Postopek preverjanja dejanskega stanja v okviru izrednega pravnega sredstva po 90. členu ZDavP-2 ni predviden, zato je napaka v smislu navedene določbe očitna le, če jo je mogoče ugotoviti neposredno, na prvi pogled, in ne šele s preverjanjem pravilnosti podatkov občine.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - lastnik objekta
V zadevi ni sporno, da je tožnik zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem stojijo predmetni poslovni prostori in da je v zemljiški knjigi vknjižena zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ter vknjižena hipoteka. Ker navedena dejstva, ki izhajajo iz izpiska iz zemljiške knjige, tožniku ne onemogočajo uporabe njegovih poslovnih prostorov oziroma ne posegajo v njegovo pravico, ki jo kot lastnik ima, da te prostore uporablja, sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da je tožnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo tega stavbnega zemljišča.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona - nezakonit odlok - exceptio illegalis
Po razveljavitvi predpisa ali posameznih njegovih določb ne „oživi“ prejšnja ureditev, ki je prenehala ob uveljavitvi nato razveljavljenih določb. Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, zato ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se lahko uporablja le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njegove veljave.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - dovozna pot - funkcionalno zemljišče k stavbi
Nikjer ni določeno, da po „funkcionalnem zemljišču“ ne more potekati tudi dovozna pot, da bi obstajale kakšne druge ovire za takšno pot, pa tožnica niti ne navaja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila - neposredni uporabnik zemljišča
V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekte na naslovu B., saj ni ugovarjal ugotovitvi toženke, da je edini uporabnik predmetne nepremičnine prav on oziroma sam trdi, da tam živi. To pomeni, da neposredno uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, zato je dolžan plačati nadomestilo za njegovo uporabo.
ZSZ člen 58, 59, 60, 61, 62, 63. ZDavNepr člen 33. URS člen 125.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - razveljavitev zakona - nezakonit odlok - exceptio illegalis
Predpis, ki mu je veljava prenehala, kljub temu, da se še uporablja, ne more biti predmet nadaljnjih sprememb in dopolnitev. Iz tega izhaja, da se zadevna predpisa lahko uporabljata le v vsebini, kakršna je veljala ob prenehanju njune veljave.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - stranka v postopku - občina
Dejstvo, da je občina prejemnica nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ji ne daje pravice vstopiti v davčnopravno razmerje med zavezancem in davčnim organom, da bi kot stranka ali stranska udeleženka sodelovala v odmernem postopku, postopku vračila nadomestila. Prav tako nima pravice do vlaganja pravnih sredstev oz. do sodnega varstva zoper te vrste odločb.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - razveljavljen zakon - nezakonitost občinskega predpisa
Neomejena uporaba predpisov pomeni njihovo uporabo, dokler zakonodajalec ne sprejme drugačne rešitve, ki pa velja od sprejema te rešitve naprej in ne za nazaj (razen če je tako izrecno določeno in sprejeto - 153., 154. in 155. člen Ustave RS). Sporna odlok in sklep, sprejeta in objavljena po odločbi Ustavnega sodišča RS in pred ZIPRS1617, nista naknadno pridobila pravne podlage, saj gre za spremembo oziroma dopolnitev predpisov, katerih spremembe oziroma dopolnitve sploh niso dopustne.