varstvo osebnih podatkov - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - avtonomija - starševska skrb - zdravstvena dokumentacija - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - varstvo koristi otroka
Zakonodajalec je na polju posredovanja zdravstvenih podatkov otroku po dopolnjenem 15. letu podelil avtonomijo, ki je v konkretnem primeru ne more preseči niti starševska skrb (razen, kot povedano, če bi bilo za konkretno zdravljenje/poseg tako določeno z (drugim) zakonom). V danem primeru zato tudi ni bila naloga klinike, da bi v sprejemni fazi ugotavljala, čemu tožnikov sin ne želi razkriti svojih zdravstvenih podatkov enemu od staršev (očetu). Ob strokovni oceni zdravnika bi to po oceni sodišča pomenilo nedopusten poseg v ustavno varovani pravici otroka do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic. Tudi če otrok ob tako omogočeni avtonomiji sprejme odločitev, ki po oceni staršev ni v njegovo največjo korist, ni podlage, da bi jo lahko starši korigirali preko svoje starševske skrbi. Položaj otroka v konkretnem primeru je bil enak položaju odrasle osebe.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4/1, 4-2, 6, 6/1, 6/1-f.
podatki GPS naprave - uporaba službenega vozila - evidenca uporabe službenih vozil - osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Z izvajanjem GPS sledenja vozil v lasti tožeče stranke nastaja posebna zbirka osebnih podatkov, ki vsebuje veliko količino lokacijskih podatkov zaposlenih posameznikov, t. j. podatkov, kje točno (mikrolokacija) se točno določeni zaposleni v določenem trenutku nahaja oziroma se je nahajal s službenim vozilom.
Stalnega sistematičnega sledenja vsem potem službenih vozil na način, da tožeča stranka neselektivno zbira podatke o celotnih poteh posameznih vozil, v konkretnem primeru ni mogoče opredeliti kot potrebnega za doseganje izkazanih zakonitih interesov tožeče stranke, t. j. varovanja vozil, opreme in dokumentov, ki se nahajajo v vozilu, določitve lokacije v primeru prometne nesreče in organizacije ter racionalizacije delovnih procesov tožeče stranke.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - registrska tablica - obdelava osebnih podatkov - osebni podatek
Da so podatki z registrskih tablic že sami po sebi osebni podatki v smislu 1. točke 4. člena Splošne uredbe, ne izhaja niti iz delne odločbe Ustavnega sodišča U-I-152/17 z dne 4. 7. 2019. Posledično ni mogoče zaključiti, da je toženka pravilno uporabila določbe ZVOP-2, vključno z določbo desetega odstavka 80. člena tega zakona.
ZVOP-1 člen 19. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 5, 6, 6/1, 6/1-f, 17,17/1, 17/3, 21, 24.
osebni podatki - varstvo ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - interes - obdelava osebnih podatkov - upravljavec zbirke - pravica do pozabe
Tožnica kot upravljavec osebnih podatkov mora utemeljiti in izkazati, da obstoji zakoniti interes, ki ga z obdelavo uresničuje. Zgolj promocija starih dogodkov obrobne pomembnosti ne more zadostiti standardu nujnih legitimnih razlogov, ki jih zahteva GDPR, objava osebnih podatkov posameznice, ki ni javna osebnost, na spletni strani sploh nima nikakršenga vpliva ne prepoznavnost in finančno uspešnost organizatorjev navedenih dogodkov.
Ker tožnica ni izkazala navedenega zakonitega interesa (ki bi moral pretehtati nad pravicami in svoboščinami prizadete stranke, na katere se ti osebni podatki nanašajo), toženka tudi ni mogla nadalje tehtati, ali bi ta zakoniti interes prevladal nad pravico do varstva osebnih podatkov posameznice v konkretni zadevi. V konkretni zadevi tako niso podani nujni zakoniti (legitimni) razlogi za obdelavo zaradi uresničevanja svobode izražanja upravljavca ali pravice javnosti do obveščenosti, prav tako ne zaradi morebitnih interesov fotografov, avtorjev in lastnikov avtorskih pravic, ki bi prevladali nad interesi, pravicami, svoboščinami posameznice glede varstva osebnih podatkov.
ZVOP-1 člen 8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4/1, 4/1-11, 6, 7.
obdelava osebnih podatkov - podatki iz registra transakcijskih računov fizičnih oseb - vpogled v uradni register trr - pravna podlaga - privolitev posameznika - pravni interes - javni interes
Privolitev posameznika v konkretni zadevi ni bila prostovoljna, specifična, informirana in nedvoumna ter zato ni bila veljavna (pri čemer bi za ugotovitev njene neveljavnosti zadoščala že ugotovitev, da manjka ena od navedenih lastnosti privolitve). Posledično je organ ravnal pravilno, ko ni ugodil zahtevi tožnice po pridobivanju podtkov o TRR posameznika.
ZVOP-1 člen 6, 6/3-1, 74. ZDIJZ člen 6. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6.
osebni podatki - informacija javnega značaja - soglasje - obdelava osebnih podatkov - javni interes
Tudi pri posredovanju javnosti ali javni objavi osebnih podatkov velja, da osebni podatki niso prosto dostopne informacije javnega značaja in pomenijo zakonsko izjemo.
V konkretni zadevi tožeča stranka ni zmogla trditev, ki bi omogočale presojo, da gre za izvajanje katere od njenih nalog v javnem interesu ali izvajanje oblasti, kar je upoštevaje drugi odstavek 6. člena ZVOP-2 temeljni pogoj za ugotavljanje, ali je bila obdelava osebnih podatkov o okviru ter pristojnosti zakonita in poštena. Tožena stranka je pravilno presodila, da pogoj iz točke (e) prvega odstavka Splošne uredbe ni podan. Tožeča stranka z navedbami, da je bila obdelava osebnih podatkov v konkretnem primeru potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, uveljavlja nova dejstva.
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17, 21.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - pravica do pozabe - svoboda izražanja - mediji
Pravica do izražanja medijev ima poseben pomen v demokratični družbi in zajema tudi pravico javnosti do obveščenosti ter da pri tehtanju kolizije te pravice z drugimi človekovimi pravicami praksa sodišč daje posebno težo svobodi izražanja, še zlasti ko gre za novinarsko poročanje, in terja posebno skrbno preveritev, ali obstojijo utemeljeni razlogi za njeno omilitev.
V konkretni zadevi so upoštevne okoliščine, da sporne objave predstavljajo fotografije iz javnih družabnih dogodkov, pretežno z zabav med leti 2006-2014, opremljene le z naslovom in brez opisa dogodka, in na kateri so prikazane osebe, ki so opredeljene z imenom in priimkom.
Pravilen je zaključek, da v konkretnem primeru tožnikova pravica do svobode izražanja, čeprav gre za obdelavo osebnih podatkov s strani upravljavca osebnih podatkov, ki je medij, ne predvlada nad pravico prizadete stranke do uveljavljanje pravice do izbrisa njenih osebnih podatkov.
Sodišče kot nepravilno ocenjuje tožnikov ostališče, da bi posameznik, na katerega se podatki nanašajo, torej prizadeta stranka v tem upravnem sporu, morala v svoji zahtevi za izbris navajati in utemeljevati razloge za uveljavljanje svoje pravice do zasebnosti in utemeljevati prevlado svojih pravic nad pravicami upravljavca osebnih podatkov. Iz določil 17. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pa tudi ne izhaja, da bi bil kriterij za presojo zahteve za izbris, ali so objave škodljive za posameznika.
ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-4. ZUP člen 9, 42, 42/1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravica do izjave v postopku - pasivna legitimacija - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Utemeljen je tožbeni očitek, da je izpodbijana odločba izdana stranki, ki ni pasivno legitimirana in ni stranski udeleženec in v postopku, katerega pravilno je tožnik izpodbijal s pritožbo, ni sodelovala. Tožnik je Zahtevo namreč naslovil na B., d. d., ki je Zahtevo zavrnil, zato je stranka upravnega postopka B., d. d.
Toženka o ugotovljenem pooblastilnim razmerjem med B., d. d. in Skupnost EL A., na katerega je (nepravilno) oprla svojo odločitev in "zamenjala" stranko upravnega postopka (namesto B., d. d. Skupnost EL A.), tožniku ni dala možnosti, da se o tem izjavi, zato je kršila tudi načelo zaslišanja stranka (9. člen ZUP), kar utemeljeno uveljavlja tožnik.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - video nadzor - video nadzor delodajalca - namen videonadzora - podatki GPS naprave
Sodišče je pri presoji upoštevalo upravnosodno prakso, po kateri je video nadzor v delovnih prostorih dopusten le v izjemnih primerih in kadar je to nujno potrebno, oziroma je dopusten le takrat, ko gre za situacijo, ki to zahteva, v zanjo primernem obsegu ter za čas, ki je potreben, da se ta situacija razreši. Takšno stališče je skladno s stališči Ustavnega sodišča ter Evrospkega sodišča za človekove pravice.
ZNPPol člen 123, 123/2, 123/2-3, 128, 128/1, 128/1-4. ZVOP-1 člen 26, 26/2.
varstvo osebnih podatkov - evidence policije - schengenski informacijski sistem
Po preteku treh let je prvostopenjski organ veljavnost vpisa v SIS podaljšal, potreba po podaljšanju pa je bila izkazana s tem, ker odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani iz leta 2019 še ni bila preklicana.
Tožnik je bil vpisan za tri leta, nato pa je bil ukrep podaljšan, ni bil pa avtomatično vpisan že od vsega začetka do 2. 11. 2024. Po treh letih ni šlo za nov vpis, ampak za podaljšanje že prej izvedenega vpisa.
ZVOP-2 člen 5, 5/2, 5/2-6, 41, 41/4, 57, 57/1. ZS člen 82, 82/6. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4-1, 55, 55/3.
varstvo osebnih podatkov - nepristojnost - zavrženje vloge zaradi nepristojnosti - sodna uprava - sojenje - sodna veja oblasti - raziskovalno delo
Pristojnost nadzornih organov je dopustna v tistih primerih, kjer ti nadzorni organi ne morejo vplivati na "neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem". V obravnavanem primeru pa je šlo prav za zahtevo za pridobitev take dokumentacije, kjer je bilo sodno odločanje že zaključeno in spis arhiviran. "Zadeva sodišča" pomeni sojenje in obravnavanje pravnih sredstev v skladu z zakoni, ki urejajo sodne postopke. Pri arhiviranih spisih pa ne gre niti za sojenje niti za obravnavanje pravnih sredstev, saj gre za prošnjo za pridobitev dokumentacije iz spisov, ki so arhivirani.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - pravica do pritožbe - stvarna pristojnost - upravni postopek
Drugostopenjski organ bi moral na podlagi pritožbe tožnika odstopiti zadevo v reševanje Informacijskemu pooblaščencu, ne pa da je odločal o zadevi, za katero ni pristojen.
Tožeča stranka je po izdaji izpodbijanega upravnega akta prostovoljno izpolnila naloženo obveznost in prenehala izvajati videonadzor nad hodniki in stopnišči, ki so skupni prostori poslovne stavbe na ..., kar pomeni, da do prisilne izvršitve naložene ji obveznosti ne more (več) priti. S tem pa je tožeča stranka po presoji sodišča izgubila svoj pravni interes za vodenje predmetnega upravnega spora. Tožeča stranka bi lahko po tem ko je prenehala izvajati videonadzor nad hodniki in stopnišči v obsegu določenem v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, oblikovala ali preoblikovala tožbeni zahtevek tako, da bi zahtevala ugotovitev, da je bilo z odločbo poseženo v njene pravice ali pravne koristi (ugotovitvena tožba).
Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 15.
varstvo osebnih podatkov - zbirka podatkov
Pojem "zbirka" je opredeljen široko in med drugim zajema "vsak" strukturiran niz osebnih podatkov. Zbirka pa mora biti strukturirana tako, da omogoča enostaven dostop do osebnih podatkov. Merila in oblike za strukturiranje te zbirke niso določena, na primer da bi bilo treba zadevne osebne podatke voditi v obliki kartotek, posebnih seznamov ali drugih sistemov razvrščanja, da bi jih bilo mogoče šteti za zbirko. Cilj zahteve, da mora biti niz osebnih podatkov "strukturiran v skladu s posebnimi merili", je zgolj omogočiti, da se podatki o neki osebi enostavno najdejo.
15(1) člen GDPR je treba razlagati tako, da okoliščina, če upravljavec osebnih podatkov opravlja regulirano dejavnost in je posameznik, katerega osebni podatki so bili obdelani, tudi zaposlen pri tem upravljavcu, to načeloma ne vpliva na obseg pravice, ki jo ima ta posameznik na podlagi te določbe; oziroma da temeljne pravice posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, (lahko) prevladajo nad interesi upravljavca, kadar se osebni podatki obdelujejo v okoliščinah, v katerih posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, take obdelave razumno ne pričakujejo; oziroma da morebitni ekonomski interesi upravljavca ne prevladajo nad pravicami osebe, na katere se osebni podatki nanašajo, ker niti ne gre za pravice in svoboščine drugih iz člena 23(1)(i) GDPR.
ZDR-1 člen 85, 85/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 15, 15/1.
osebni podatek - posredovanje osebnih podatkov - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Učinkovito sodno varstvo zoper odločitve toženke kot Informacijske pooblaščenke je treba zagotoviti tudi upravljavcu osebnih podatkov.
Poleg osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj, ima posameznik pravico dostopa tudi do t.i. drugih informacij, ki so potrebne za nadzor poštenosti in preglednosti obdelave, ob upoštevanju specifičnih okoliščin in okvira obdelave osebnih podatkov v vsakem primeru posebej. Navedba imen in priimkov zaposlenih, ki so sestavili dokumenta z opisom delovnopravnih kršitev prizadete stranke oziroma navedba organizacijske enote oziroma službe, v kateri opravljajo delo, po presoji sodišča predstavlja druge informacije, do katerih ima posameznik pravico dostopa, saj gre za informacije o viru osebnih podatkov prosilca, ki so potrebne, da lahko posameznik učinkovito preveri zakonitost in pravilnost obdelave osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.
varstvo osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odločanje organa druge stopnje
Iz pritožbe zoper izhaja, da je bila pritožba vložena zoper celoten prvostopenjski akt. Iz pritožbe ne izhaja, da bi prosilec vložil pritožbo izključno zoper odločitev v zvezi s 6. točko njegovega zahtevka.
Če je tožena stranka štela, da so pritožbeni očitki glede 1 do 5. točke zahtevka neutemeljeni, kot pravi v odgovoru na tožbo, bi o tem morala odločati v izreku odločbe po tem, ko bi stranki dala možnost, da se o tem izreče, ne pa da je odločala zgolj o 6. točki iz obrazložitve pritožbe.
URS člen 38, 38/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 4, 15, 23. ZDR-1 člen 85.
dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca - načelo sorazmernosti - opozorilo o kršitvi pred odpovedjo - delovno razmerje - omejitev dostopa do osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izjeme od dostopa
Sodišče EU daje pojmu osebnega podatka širok pomen z namenom, da se posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoči kar se da široko in učinkovito pravno varstvo. Pojem „osebni podatki“ tako zajema vse vrste informacij, tako objektivne kot tudi subjektivne, podane v obliki mnenj ali presoj, če se te nanašajo na zadevnega posameznika. Pri tem se šteje, da se informacija nanaša na določenega ali določljivega posameznika, kadar je zaradi svoje vsebine, namena ali učinka povezana z določljivo osebo.
Osebni podatki posameznika so lahko nahajajo tudi v dokumentih oziroma izjavah drugih oseb, do katerih mora imeti prosilec po 1. odstavku 15. člena Uredbe (EU) 2016/679 zagotovljen dostop, vse z namenom, da lahko preveri zakonitost oziroma pravilnost in poštenost obdelave osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim. Sodišče EU je namreč že večkrat poudarilo, da je treba pri razlagi določb evropskih predpisov izhajati iz ciljev ter namena, ki ga ti zasledujejo. Namen Uredbe (EU) 2016/679 je omogočiti dostop posamezniku do njegovih osebnih podatkov, da lahko učinkovito uveljavi pravice, ki mu jih daje uredba, to je pravico do popravka, pravico do izbrisa (t.i. „pravica do pozabe“), pravico do omejitve obdelave, pravico do ugovora pri obdelavi osebnih podatkov ter pravico do pravnega sredstva v primeru nastale škode.
V primeru navzkrižja med uresničevanjem pravice do polnega in celovitega dostopa do osebnih podatkov ter uresničevanjem pravic in svoboščin drugih je dolžan upravljavec osebnih podatkov oziroma nadzorni organ, ki presoja zakonitost njegove odločitve, te interese oziroma pravice ustrezno uskladiti oziroma uravnotežiti, upoštevaje načelo sorazmernosti.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 115. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - prosilec za mednarodno zaščito - zmotna uporaba materialnega prava
Določila 5. točke prvega odstavka tedaj veljavnega besedila 115. člena ZMZ-1 ni mogoče interpretirati tako ozko, da bi smela tožena stranka zbirati samo podatke o naslovu prosilca za mednarodno zaščito. Že sam pojem začasnega prebivališča pomeni, da ne more trajati neomejeno dolgo, zato je povsem logično, da Ministrstvo za notranje zadeve evidentira tudi začetek nastanitve in datum izselitve oziroma konec nastanitve.
Po mnenju sodišča se tožeča stranka tudi upravičeno sklicuje na določilo 2. alineje drugega odstavka 50. člene ZMZ-1, ki določa, da se prošnja šteje za umaknjeno tudi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo. Ker to določilo izrecno govori o uradnih evidencah, se predpostavlja, da sme Ministrstvo za notranje zadeve tako uradno evidenco tudi voditi.
ZVOP-1 člen 9, 9/1. ZODPol člen 5, 8, 8/1, 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/2, 2/2-d.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnih podatkov
Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.
inšpekcijski postopek - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora - videonadzor nad okolico gostinskega lokala
Izvajanje videonadzora je določeno s specialnim zakonom, to je ZVOP-1, in je dopustno le pod tam navedenimi pogoji (ne pa tudi na podlagi soglasja zaposlenih).
Optimizacija organizacije dela ne sodi med izjemne primere, ko bi bil videonadzor nujno potreben za varovanje ljudi ali premoženja, saj je to mogoče in treba doseči na druge načine (priprava na delo, neposredna komunikacija med zaposlenimi ... ). Kar zadeva nadzor nad delom zaposlenih v proizvodnji, pa so temu namenjena druga, v smislu določbe prvega odstavka 77. člena ZVOP-1, milejša sredstva, predvsem proizvodni in delovni standardi, neposredna komunikacija med zaposlenimi in nadzor nadrejenih.