ZPPDej člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 14, 15, 16, 16/1. ZVOP-1 člen 9, 9/4.
osebni podatki - posredovanje osebnih podatkov - pokop - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Zahteva za pridobitev osebnih podatkov o svojcih pokojnega ne more temeljiti na določbi četrtega odstavka 9. člena ZOVP-1, po kateri se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
osebni podatki - odvetnik - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - stranka v upravnem postopku
Iz 10. člena ZOdv jasno izhaja, da gre za pravico odvetnika za pridobitev varovanih podatkov (in ne njegove stranke, ki jo sicer zastopa), saj so upravljavci osebnih podatkov dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Ker je pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve odvetnika za posredovanje podatkov vložil tožnik, ki ni odvetnik, ampak stranka, ki jo ta odvetnik zastopa, je bila odločitev o zavrženju pritožbe pravilna.
ZEKom-1 člen 148, 148/3. OZ člen 335, 335/1. ZFPPIPP člen 409, 409/1, 409/2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - osebni podatki - odpust obveznosti - zastaranje obveznosti - neplačana terjatev
Zakonodajalčev namen pri urejanju omejitve pravice hraniti osebne podatke o naročniku očitno ni bil v tem, da bi operater lahko te osebne podatke hranil vse do poplačila terjatev, pač pa zgolj v hrambi podatkov dotlej, ko je terjatev še mogoče sodno izterjati. Zakon v točki zastaranja postavlja najdaljši možni rok hrambe osebnih podatkov v zvezi z neplačanimi terjatvami, lahko pa se ta rok izteče že prej, če nastopi okoliščina, ki ustvarja zastaranju primerljive učinke, kot je prenehanje terjatve ali nastop sodne neizterljivosti le-te. Takšna okoliščina pa je tudi odpust obveznosti po ZFPPIPP.
ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-3. ZPP člen 74. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4(1), 15.
osebni podatki - predlog za izločitev sodnika - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dokazno breme - glavna obravnava
Bistvena ugotovitev izpodbijane odločbe je, da zahtevanih osebnih podatkov tožnika, to je podatkov o plačah za določeno obdobje, v elektronskem sistemu upravljavca ni, da torej upravljavec ne obdeluje osebnih podatkov tožnika na način, kot je to zatrjeval tožnik, in da ne razpolaga z zahtevanimi osebnimi podatki v zahtevani obliki.
Ugotoviti je, da tožnik v zvezi s ugotovitvami v izpodbijani odločbi ni podal konkretiziranih in argumentiranih navedb, ki bi te ugotovitve upravnega organa demantirale. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi prizadeta stranka razpolagala z zahtevanimi podatki v elektronskem sistemu za sporno obdobje, na tožniku, saj je prizadeta stranka izrecno zanikala, da bi se v takšni obliki podatki za sporno obdobje pri njej nahajali.
ZVOP-1 člen 93, 93/1, 93/3. ZPP člen 154, 154/2, 325, 326, 326/1. ZP-1 člen 53, 53/3. ZVDAGA člen 2, 3, 13a, 34.
varstvo osebnih podatkov - dopolnilna sodba - zavrnitev tožbe - stroški v upravnem sporu - izbris podatkov
Tožnica želi doseči izbris njenih osebnih podatkov iz opozorila, ki ji ga je izdal IP (z uničenjem opozorila), saj meni, da ga tožena stranka nezakonito hrani v evidenci izrečenih opozoril prekrškovnih postopkov. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi tožena stranka vodila evidenco izrečenih opozoril na tožnici, saj je tožena stranka izrecno zanikala, da bi takšno evidenco vodila, poleg tega je iz samega opozorila razvidno, da je bil vložen v zbirko dokumentarnega gradiva (in ne v evidenco izrečenih opozoril). Tožnica ni ponudila dokazov za svoje trditve, da naj bi tožena stranka takšno evidenco v sploh vodila, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da bi tožena stranka opozorilo, ki vsebuje osebne podatke tožnice, hranila v evidenci izrečenih opozoril, kar bi sicer bilo v nasprotju s 53. členom ZP-1.
Sodišče je v tem upravnem sporu tožbi ugodilo le deloma, deloma pa je odločitev za tožnico v tem postopku neugodna. Za takšne primere ZUS-1 ne vsebuje posebnih določb o povračilu stroškov, zato je sodišče o nadaljnjem stroškovnem zahtevku tožnice odločilo po drugem odstavku 154. člena ZPP. Tako je sodišče ob upoštevanju okoliščin, da gre za upravni spor, v katerem je tožnica delno uspela in da je sodišče zato že (pravnomočno) odločilo v prvotni sodbi, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka (nastalih do izdaje navedene sodbe), ter da so nadaljnji priglašeni stroški, nastali po izdaji prvotne sodbe povezani z neugodnimi odločitvami za tožnico v upravnem sporu, ugotovilo, da zahtevek tožnice za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka ni utemeljen. To velja tako za nadaljnje stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, kot za nadaljnje stroške, ki jih je imela tožnica v postopkih pred Vrhovnim sodiščem RS.
ZVOP-1 člen 32. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6, 6/1, 6/1-e, 18, 18/1, 18/1-b, 77, 77/1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - vodenje upravnega postopka
Sporno je vprašanje, ali tožena stranka kot nadzorni organ, ki odloča o zahtevi posameznika za omejitev obdelave osebnih podatkov, lahko ocenjuje, ali je v nekem drugem upravnem postopku bilo pisanje upravičeno vročeno določeni osebi oziroma ali lahko ocenjuje pravilnost vodenja upravnega postopka v neki drugi zadevi. Del vodenje upravnega postopka je tudi to, katere osebe se pritegne v postopek in katerim osebam se vročajo pisanja. Po presoji sodišča tožena stranka kot nadzorni organ za pravilnost obdelave osebnih podatkov, pravilnosti vodenja nekega drugega upravnega postopka ne more presojati. Upravni organi so namreč pri vodenju upravnega postopka samostojni, to pomeni, da so samostojni tudi pri odločanju, koga vse bodo pritegnili v postopek. Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je pri obravnavani zadevi bistveno vprašanje, ali je upravni organ osebne podatke obdeloval zaradi potreb vodenja upravnega postopka, ali pa jih je obdeloval za povsem drug namen.
Upravni organ je obdeloval osebne podatke le za potrebe upravnega postopka. Ni mogoče reči, da bi v navedenem upravnem postopku Informacijski pooblaščenec osebne podatke obdeloval v druge namene, kot pa je vodenje upravnega postopka. Ni razvidno, da bi se osebni podatki tožnika uporabljali za nekaj drugega, kot je vodenje upravnega postopka. Če pa se tožnik ne strinja s tem, komu vse se je pisanje vročalo, pa to lahko uveljavlja v upravnem sporu zoper odločbo 0710-183/2019/10 z dne 1. 6. 2020.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva za izbris podatkov - sodno varstvo - predhodni preizkus tožbe
Izpodbijani akt upravljavca je po ugotovitvi sodišča brez predpisanih obligatornih sestavnih delov odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk), ki jih mora vsebovati vsaka upravna odločba in mora biti tudi označena kot odločba, čeprav bi bile te za presojo njene zakonitosti nujne, zato gre torej za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijanega upravnega akta.
Ker je sodišče v obravnavanem primeru tožbi ugodilo na podlagi določbe 37. člena ZUS-1, tožbe tudi ni poslalo v odgovor toženi stranki. Po stališču pravne teorije namreč takšna očitno spoznavna bistvena pomanjkljivost upravnega akta izključuje potrebo po kontradiktornosti.
ZPP člen 19, 23. ZUS-1 člen 1, 22. ZVOP-1 člen 34, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - stvarna pristojnost
Ker tožena stranka ni oblastveni organ, ni podana pristojnost Upravnega sodišča RS.
ZVOP-1 je s tretjim odstavkom 34. člena vzpostavil poseben upravni spor, ki po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1.
informacijski pooblaščenec - osebni podatki - javna korist - učinkovito pravno varstvo - nepopravljiva škoda - začasna odredba
Tožeča stranka je škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča v zadostni meri izkazala že z zatrjevanjem, da po seznanitvi prosilke z zahtevanimi dokumenti, ne bo več mogoče sanirati stanja ob morebitnem uspehu v upravnem sporu in bo sodno varstvo zato neučinkovito.
arhivsko gradivo - izbris podatkov - varstvo osebnih podatkov - ustavne pravice
Tehtanje, ki ga navedena točka d tretjega odstavka 17. člena Uredbe o varstvu podatkov predvideva v zvezi z oceno upravičenosti do obdelave osebnih podatkov na eni in pravico do njihovega izbrisa na drugi strani, je po presoji sodišča opravljeno v prvem odstavku 52. člena ZVDAGA, po katerem se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi in ima lastnosti arhivskega gradiva3 po tem zakonu; za tako gradivo pa veljata načeli trajnosti in celovitosti. Ker je že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med upravičenostjo do obdelave v obravnavani zadevi spornih osebnih podatkov za namene, ki so predvideni v točki d tretjega odstavka 17. člena Uredbe, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga pomeni taka obdelava, ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi táko presojo morala opraviti tudi tožena stranka.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2. URS člen 23. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 1.
zahteva za izdajo začasne odredbe - varstvo osebnih podatkov - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tudi če bi v upravnem sporu tožeča stranka uspela in bi bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje, si s tem stranka svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, ker bi bili zahtevani podatki že razkriti, sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, s čemer bi bila kršena pravica tožeča stranke do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije. Da je treba v pravnih postopkih, v katerih se presojajo pravno zavezujoče odločitve nadzornega organa (po slovenskem pravnem redu je to Informacijski pooblaščenec), vsaki fizični in pravni osebi (torej tudi upravljavcu osebnih podatkov) zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, izrecno določa tudi 1. točka 78. člena Uredba št. 2016/679.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - zbirka podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljavce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1.
Obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju je dopustna le, če je zanjo podana osebna privolitev posameznika ali če je določena z zakonom ali če je potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe ali če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
varstvo osebnih podatkov - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - pravica do pritožbe - stvarna pristojnost - upravni organ
Sodno varstvo v rednem upravnem sporu je predvideno po predhodno pravilno izpeljanem dvostopenjskem upravnem postopku pred pristojnimi organi, in sicer na drugi stopnji upravnega odločanja pred Informacijskim pooblaščencem, ki v konkretnem primeru o tožnikovi pritožbi zoper navedeni prvostopni akt (še) ni odločil, četudi izpodbijano obvestilo Policije vsebuje pravilen pravni pouk, vendar je o pritožbi tožnika odločil organ druge stopnje - Ministrstvo za notranje zadeve, ki za to nima pristojnosti.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2. Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PN (2015) člen 1, 2, 3, 52, 53, 54. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 32, 33, 34, 34/1, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe
34. člen ZVOP-1 je treba razlagati v povezavi z 32. in 33. členom ZVOP-1, kar pomeni, da mora biti zahteva posameznika za izbris njegovih zatrjevano nezakonito pridobljenih in hranjenih osebnih podatkov v zbirkah policije v upravnem postopku najprej zavrnjena s strani upravljalca, tj. policije. Zoper takšno odločitev pa ima tožnik možnost zahtevati še pravno varstvo s stani Informacijskega pooblaščenca, ki je državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, šele zoper njegovo odločitev pa lahko sproži upravni spor.
Po sodni praksi je sicer izjemoma omogočeno neposredno sodno varstvo na podlagi 34. člena ZVOP-1, vendar le takrat, ko v zadevi o pravici posameznika po ZVOP-1 pred tem ni odločeno z upravnim aktom.
ZVOP-1 člen 6, 6-3, 6-5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/1.
inšpekcijski postopek - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - informacijska zasebnost
Pravila varstva osebnih podatkov se ne uporabljajo v primeru obdelave vseh osebnih podatkov, ampak zgolj tistih, ki se v celoti ali delno obdelujejo z avtomatiziranimi sredstvi, ter tistih osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov. Pristojnost tožene stranke se torej nanaša na nepravilnosti pri obdelavi zbirk osebnih podatkov. Vsaka objava določenega osebnega podatka pa še ne pomeni, da je šlo za nepravilnost pri uporabi zbirke osebnih podatkov. Iz navedenega razloga tudi objava članka, pa četudi je v njem kakšen osebni podatek, sama po sebi še ne pomeni, da je bila podana nepravilnost v smislu ZVOP-1 ali Splošne uredbe, lahko pa je, povsem hipotetično gledano in ne glede na okoliščine obravnavanega primera, podana kakšna druga nepravilnost, za katero pa tožena stranka ni pristojna in je možno takšno nepravilnost uveljavljati v drugem postopku. Tožena stranka pa pri inšpekcijskem nadzoru ni ugotovila nepravilnosti pri obdelavi osebnih podatkov. Če je prišlo v objavljenem članku do netočnosti, kot to navaja tožnik, to še ne pomeni, da je bila podana nepravilnost pri obdelavi osebnih podatkov.
Položaj medija iz 2. člena ZMed ni odvisen od tehnične oblike nosilca, na kateri je izdan, saj je to npr. lahko tako tiskana izdaja kot elektronska publikacija. Glede na to (zgolj) objave osebnega podatka v članku časopisa, ki ima status medija v smislu ZMed, ni mogoče obravnavati drugače kot, če je ta objavljen na kateri od ostalih oblik nosilcev za izdajo medijev. Takšne objave tudi ni mogoče šteti za zbirko osebnih podatkov po 5. točki 6. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da objave osebnega podatka v prispevku medija, ni mogoče šteti za obdelavo podatka v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1, ki bi bila podvržena pogojem obdelave osebnih podatkov iz II. dela ZVOP-1 in sodnemu varstvu po 34. členu ZVOP-1. Drugačno stališče bi pomenilo, da so mediji onemogočeni pri opravljanju svojih nalog obveščanja in informiranja javnosti, ki se izvršujejo skozi ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, kar bi pomenilo, da jim ni zagotovljeno okolje, ki je nujno potrebno za zagotavljanje svobode izražanja in obveščanja.
ZNPPol člen 112,112/1,117,123,123/2,125,125-1,125-7. ZVOP-1 člen 9,9/1. ZKP člen 148,153. ZPNOVS člen 25, 25/1. Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010) člen 11,19,19/1.
varstvo osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - poseg v zasebnost - policijska pooblastila - evidenca - hramba podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopku
Izrecno in jasno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki izhajajo iz nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem, ima tožnica le v ZKP.
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da (i) ZKP načeloma prepoveduje, da bi se občutljiva gradiva, pridobljena z ukrepi, ki na tajen in prikrit način posegajo v človekove pravice in svoboščine, hranila drugje kot pri sodišču in (ii) da morajo biti vsa zakonska določila v zvezi s PPU jasna, razumljiva, določna, nedvoumna in predvidljiva. Za obravnavano zadevo to pomeni, da bi tožnica imela pravno podlago za obdelavo iz PPU izvirajočih osebnih podatkov le v primeru jasne zakonske določbe, ki bi takšno obdelavo predvidevala kot izjemo od siceršnjega pravila ZKP o izključnem sodnem hranjenju takšnih podatkov.
Določba prve točke 125. člena ZNPPol je splošna, velja za vse vrste postopkov in kaznivih dejanj. Jasne in nedvoumne podlage za to, da bi se v evidenci kaznivih dejanj obdelovali osebni podatki, pridobljeni s PPU, ZNPPol ne daje.
Določbi 148. člena ZKP, ki ureja delovanje policije v predkazenskem postopku ter 112. člena ZPPol, ki ureja obdelavo osebnih podatkov s strani policije, sta generalni določbi, ki na splošni ravni urejata nekatere pristojnosti policije. PPU pa so posebna kategorija ukrepov, ki zaradi izjemno invazivnega poseganja v človekovo zasebnost terja posebno zakonsko ureditev. Ureditev PPU v ZKP tako natančno določa pristojnosti organov pregona v zvezi s temi ukrepi. Ob upoštevanju izhodišča, da mora biti ureditev PPU določna in predvidljiva, pravil o izvedbi PPU ni mogoče dopolnjevati z generalnimi zakonskimi določbami o pristojnostih policije.
Sodišče v obravnavani zadevi zakonitost izpodbijane odločbe presoja z vidika varstva osebnih podatkov in ne z vidika dovoljenosti dokazov v kazenskem postopku. Dejstvo, da določen dokaz v kazenskem postopku ni dovoljen, ne more imeti vpliva na vprašanje, ali je obdelava podatkov, ki izhajajo iz tega dokaza, skladna z zahtevami ZVOP-1.
Tožnica je v zvezi s PPU zadolžena le za njihovo operativno izvedbo, nato pa mora gradivo, pridobljeno s temi ukrepi, nemudoma posredovati državnemu tožilcu. Zakon torej ne predvideva kakršnegakoli dodatnega tožničinega postopanja z zvezi s temi podatki, kar pomeni, da tožnica nima podlage za njihovo proučevanje in vključevanje v kazensko ovadbo oz. njeno dopolnitev.
ZKP je v razmerju do ZVDAGA lex specialis, zato ZVDAGA za izsledke PPU ne velja.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - posredovanje podatkov - izpolnjevanje pogojev - varstvo osebnih podatkov
Niso izpolnjeni pogoji, da bi lahko tožnik razpolagal tudi s svojimi lastnimi semenskimi celicami na način, da bi se jih poslalo Inštitutu za sodno medicino, saj ZZNPOB izrecno določa, v katere namene jih je možno uporabiti, to je zgolj za postopke OBMP in pa v znanstvenih raziskavah, z njimi pa ne morejo razpolagati niti osebe, iz katerih izvirajo.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-3, 64/4.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - zaslišanje priče - stranka z interesom - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka - vezanost organa na pravno mnenje sodišča
Četudi je tožena stranka v ponovljenem postopku po sodbi št. I U 1643/2016 z dne 14. 6. 2017 sicer 14. 6. 2018 razpisala ustno obravnavo, kljub temu ni v zadostni meri sledila pravnemu mnenju in napotkom sodišča v citirani pravnomočni sodbi št. I U 1643/2016 z dne 14. 6. 2017.
Tožena stranka je nadaljevala postopek v zadevi s tem, da je v postopek povabila imenovana zemljiško-knjižna lastnika, ne da bi pri tem konkretno obrazložila, s čim oziroma kako sta oba imenovana sploh izkazala svoj pravni interes v zadevi zaradi varstva osebnih podatkov (zakonitosti video-nadzora) pač pa zgolj lastninsko-pravnih upravičenj.
ZIN člen 3, 24, 28, 32. ZVOP-1 člen 50. ZUP člen 213, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - sklep o ustavitvi postopka
Če organ ugotovi kršitev predpisa, postopka ne sme ustaviti, ampak mora v izreku ugotoviti kršitev predpisa s strani zavezanca. V konkretnem primeru je inšpektor po izvedenem postopku ugotovil kršitev zakona, vendar te ugotovitve ni vključil v izrek, ampak zgolj v obrazložitev upravnega akta.
Dejstvo, da je kršitev ZVOP-1 že storjena, da gre za enkratno dejanje, ki ga z ukrepom ni mogoče (več) preprečiti, ne pomeni, da lahko organ v izreku akta odloči o ustavitvi postopka, v obrazložitvi pa ugotovi kršitev zakona, ker tega ni mogoče utemeljiti z nobeno zakonito metodo razlage predpisa.
Tožena stranka je kršila določila tretjega odstavka 24. člena in prvega odstavka 28. člena ZIN v povezavi s prvim odstavkom 213. člena ZUP, ker ni v izreku pač pa v obrazložitvi upravnega akta odločila o predmetu postopka, in se odločbe zato ne da preizkusiti.