URS člen 38, 38/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 4, 15, 23. ZDR-1 člen 85.
dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca - načelo sorazmernosti - opozorilo o kršitvi pred odpovedjo - delovno razmerje - omejitev dostopa do osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izjeme od dostopa
Sodišče EU daje pojmu osebnega podatka širok pomen z namenom, da se posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoči kar se da široko in učinkovito pravno varstvo. Pojem „osebni podatki“ tako zajema vse vrste informacij, tako objektivne kot tudi subjektivne, podane v obliki mnenj ali presoj, če se te nanašajo na zadevnega posameznika. Pri tem se šteje, da se informacija nanaša na določenega ali določljivega posameznika, kadar je zaradi svoje vsebine, namena ali učinka povezana z določljivo osebo.
Osebni podatki posameznika so lahko nahajajo tudi v dokumentih oziroma izjavah drugih oseb, do katerih mora imeti prosilec po 1. odstavku 15. člena Uredbe (EU) 2016/679 zagotovljen dostop, vse z namenom, da lahko preveri zakonitost oziroma pravilnost in poštenost obdelave osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim. Sodišče EU je namreč že večkrat poudarilo, da je treba pri razlagi določb evropskih predpisov izhajati iz ciljev ter namena, ki ga ti zasledujejo. Namen Uredbe (EU) 2016/679 je omogočiti dostop posamezniku do njegovih osebnih podatkov, da lahko učinkovito uveljavi pravice, ki mu jih daje uredba, to je pravico do popravka, pravico do izbrisa (t.i. „pravica do pozabe“), pravico do omejitve obdelave, pravico do ugovora pri obdelavi osebnih podatkov ter pravico do pravnega sredstva v primeru nastale škode.
V primeru navzkrižja med uresničevanjem pravice do polnega in celovitega dostopa do osebnih podatkov ter uresničevanjem pravic in svoboščin drugih je dolžan upravljavec osebnih podatkov oziroma nadzorni organ, ki presoja zakonitost njegove odločitve, te interese oziroma pravice ustrezno uskladiti oziroma uravnotežiti, upoštevaje načelo sorazmernosti.
ZMZ-1 člen 50, 50/2, 50/2-2, 115. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - prosilec za mednarodno zaščito - zmotna uporaba materialnega prava
Določila 5. točke prvega odstavka tedaj veljavnega besedila 115. člena ZMZ-1 ni mogoče interpretirati tako ozko, da bi smela tožena stranka zbirati samo podatke o naslovu prosilca za mednarodno zaščito. Že sam pojem začasnega prebivališča pomeni, da ne more trajati neomejeno dolgo, zato je povsem logično, da Ministrstvo za notranje zadeve evidentira tudi začetek nastanitve in datum izselitve oziroma konec nastanitve.
Po mnenju sodišča se tožeča stranka tudi upravičeno sklicuje na določilo 2. alineje drugega odstavka 50. člene ZMZ-1, ki določa, da se prošnja šteje za umaknjeno tudi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo. Ker to določilo izrecno govori o uradnih evidencah, se predpostavlja, da sme Ministrstvo za notranje zadeve tako uradno evidenco tudi voditi.
ZVOP-1 člen 9, 9/1. ZODPol člen 5, 8, 8/1, 11. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/2, 2/2-d.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - varstvo osebnih podatkov
Ni pravne podlage, da bi se lahko policiji naložilo, da mora Poročila izmene OKC posredovati toženi stranki z izločenimi osebnimi podatki.
inšpekcijski postopek - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora - videonadzor nad okolico gostinskega lokala
Izvajanje videonadzora je določeno s specialnim zakonom, to je ZVOP-1, in je dopustno le pod tam navedenimi pogoji (ne pa tudi na podlagi soglasja zaposlenih).
Optimizacija organizacije dela ne sodi med izjemne primere, ko bi bil videonadzor nujno potreben za varovanje ljudi ali premoženja, saj je to mogoče in treba doseči na druge načine (priprava na delo, neposredna komunikacija med zaposlenimi ... ). Kar zadeva nadzor nad delom zaposlenih v proizvodnji, pa so temu namenjena druga, v smislu določbe prvega odstavka 77. člena ZVOP-1, milejša sredstva, predvsem proizvodni in delovni standardi, neposredna komunikacija med zaposlenimi in nadzor nadrejenih.
ZPPDej člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 14, 15, 16, 16/1. ZVOP-1 člen 9, 9/4.
osebni podatki - posredovanje osebnih podatkov - pokop - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Zahteva za pridobitev osebnih podatkov o svojcih pokojnega ne more temeljiti na določbi četrtega odstavka 9. člena ZOVP-1, po kateri se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
osebni podatki - odvetnik - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - stranka v upravnem postopku
Iz 10. člena ZOdv jasno izhaja, da gre za pravico odvetnika za pridobitev varovanih podatkov (in ne njegove stranke, ki jo sicer zastopa), saj so upravljavci osebnih podatkov dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Ker je pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi zahteve odvetnika za posredovanje podatkov vložil tožnik, ki ni odvetnik, ampak stranka, ki jo ta odvetnik zastopa, je bila odločitev o zavrženju pritožbe pravilna.
ZEKom-1 člen 148, 148/3. OZ člen 335, 335/1. ZFPPIPP člen 409, 409/1, 409/2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 17.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - osebni podatki - odpust obveznosti - zastaranje obveznosti - neplačana terjatev
Zakonodajalčev namen pri urejanju omejitve pravice hraniti osebne podatke o naročniku očitno ni bil v tem, da bi operater lahko te osebne podatke hranil vse do poplačila terjatev, pač pa zgolj v hrambi podatkov dotlej, ko je terjatev še mogoče sodno izterjati. Zakon v točki zastaranja postavlja najdaljši možni rok hrambe osebnih podatkov v zvezi z neplačanimi terjatvami, lahko pa se ta rok izteče že prej, če nastopi okoliščina, ki ustvarja zastaranju primerljive učinke, kot je prenehanje terjatve ali nastop sodne neizterljivosti le-te. Takšna okoliščina pa je tudi odpust obveznosti po ZFPPIPP.
ZVOP-1 člen 30, 30/1, 30/1-3. ZPP člen 74. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4(1), 15.
osebni podatki - predlog za izločitev sodnika - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - dokazno breme - glavna obravnava
Bistvena ugotovitev izpodbijane odločbe je, da zahtevanih osebnih podatkov tožnika, to je podatkov o plačah za določeno obdobje, v elektronskem sistemu upravljavca ni, da torej upravljavec ne obdeluje osebnih podatkov tožnika na način, kot je to zatrjeval tožnik, in da ne razpolaga z zahtevanimi osebnimi podatki v zahtevani obliki.
Ugotoviti je, da tožnik v zvezi s ugotovitvami v izpodbijani odločbi ni podal konkretiziranih in argumentiranih navedb, ki bi te ugotovitve upravnega organa demantirale. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi prizadeta stranka razpolagala z zahtevanimi podatki v elektronskem sistemu za sporno obdobje, na tožniku, saj je prizadeta stranka izrecno zanikala, da bi se v takšni obliki podatki za sporno obdobje pri njej nahajali.
ZVOP-1 člen 93, 93/1, 93/3. ZPP člen 154, 154/2, 325, 326, 326/1. ZP-1 člen 53, 53/3. ZVDAGA člen 2, 3, 13a, 34.
varstvo osebnih podatkov - dopolnilna sodba - zavrnitev tožbe - stroški v upravnem sporu - izbris podatkov
Tožnica želi doseči izbris njenih osebnih podatkov iz opozorila, ki ji ga je izdal IP (z uničenjem opozorila), saj meni, da ga tožena stranka nezakonito hrani v evidenci izrečenih opozoril prekrškovnih postopkov. Sodišče ugotavlja, da je dokazno breme v zvezi s tem, da naj bi tožena stranka vodila evidenco izrečenih opozoril na tožnici, saj je tožena stranka izrecno zanikala, da bi takšno evidenco vodila, poleg tega je iz samega opozorila razvidno, da je bil vložen v zbirko dokumentarnega gradiva (in ne v evidenco izrečenih opozoril). Tožnica ni ponudila dokazov za svoje trditve, da naj bi tožena stranka takšno evidenco v sploh vodila, zato sodišče ugotavlja, da tožnica ni izkazala, da bi tožena stranka opozorilo, ki vsebuje osebne podatke tožnice, hranila v evidenci izrečenih opozoril, kar bi sicer bilo v nasprotju s 53. členom ZP-1.
Sodišče je v tem upravnem sporu tožbi ugodilo le deloma, deloma pa je odločitev za tožnico v tem postopku neugodna. Za takšne primere ZUS-1 ne vsebuje posebnih določb o povračilu stroškov, zato je sodišče o nadaljnjem stroškovnem zahtevku tožnice odločilo po drugem odstavku 154. člena ZPP. Tako je sodišče ob upoštevanju okoliščin, da gre za upravni spor, v katerem je tožnica delno uspela in da je sodišče zato že (pravnomočno) odločilo v prvotni sodbi, da je toženka dolžna povrniti tožnici stroške postopka (nastalih do izdaje navedene sodbe), ter da so nadaljnji priglašeni stroški, nastali po izdaji prvotne sodbe povezani z neugodnimi odločitvami za tožnico v upravnem sporu, ugotovilo, da zahtevek tožnice za povrnitev nadaljnjih stroškov postopka ni utemeljen. To velja tako za nadaljnje stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje, kot za nadaljnje stroške, ki jih je imela tožnica v postopkih pred Vrhovnim sodiščem RS.
ZVOP-1 člen 32. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 6, 6/1, 6/1-e, 18, 18/1, 18/1-b, 77, 77/1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - vodenje upravnega postopka
Sporno je vprašanje, ali tožena stranka kot nadzorni organ, ki odloča o zahtevi posameznika za omejitev obdelave osebnih podatkov, lahko ocenjuje, ali je v nekem drugem upravnem postopku bilo pisanje upravičeno vročeno določeni osebi oziroma ali lahko ocenjuje pravilnost vodenja upravnega postopka v neki drugi zadevi. Del vodenje upravnega postopka je tudi to, katere osebe se pritegne v postopek in katerim osebam se vročajo pisanja. Po presoji sodišča tožena stranka kot nadzorni organ za pravilnost obdelave osebnih podatkov, pravilnosti vodenja nekega drugega upravnega postopka ne more presojati. Upravni organi so namreč pri vodenju upravnega postopka samostojni, to pomeni, da so samostojni tudi pri odločanju, koga vse bodo pritegnili v postopek. Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je pri obravnavani zadevi bistveno vprašanje, ali je upravni organ osebne podatke obdeloval zaradi potreb vodenja upravnega postopka, ali pa jih je obdeloval za povsem drug namen.
Upravni organ je obdeloval osebne podatke le za potrebe upravnega postopka. Ni mogoče reči, da bi v navedenem upravnem postopku Informacijski pooblaščenec osebne podatke obdeloval v druge namene, kot pa je vodenje upravnega postopka. Ni razvidno, da bi se osebni podatki tožnika uporabljali za nekaj drugega, kot je vodenje upravnega postopka. Če pa se tožnik ne strinja s tem, komu vse se je pisanje vročalo, pa to lahko uveljavlja v upravnem sporu zoper odločbo 0710-183/2019/10 z dne 1. 6. 2020.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva za izbris podatkov - sodno varstvo - predhodni preizkus tožbe
Izpodbijani akt upravljavca je po ugotovitvi sodišča brez predpisanih obligatornih sestavnih delov odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk), ki jih mora vsebovati vsaka upravna odločba in mora biti tudi označena kot odločba, čeprav bi bile te za presojo njene zakonitosti nujne, zato gre torej za očitno absolutno bistveno pomanjkljivost izpodbijanega upravnega akta.
Ker je sodišče v obravnavanem primeru tožbi ugodilo na podlagi določbe 37. člena ZUS-1, tožbe tudi ni poslalo v odgovor toženi stranki. Po stališču pravne teorije namreč takšna očitno spoznavna bistvena pomanjkljivost upravnega akta izključuje potrebo po kontradiktornosti.
ZPP člen 19, 23. ZUS-1 člen 1, 22. ZVOP-1 člen 34, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - stvarna pristojnost
Ker tožena stranka ni oblastveni organ, ni podana pristojnost Upravnega sodišča RS.
ZVOP-1 je s tretjim odstavkom 34. člena vzpostavil poseben upravni spor, ki po svoji vsebini pomeni nadgradnjo varstva po ZUS-1, saj zagotavlja učinkovito sodno varstvo takrat, kadar gre za oblastveno delovanje nosilcev oblasti v primeru kršitev pravic, ki jih zagotavlja ZVOP-1.
informacijski pooblaščenec - osebni podatki - javna korist - učinkovito pravno varstvo - nepopravljiva škoda - začasna odredba
Tožeča stranka je škodo, ki bi ji nastala z izvršitvijo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča v zadostni meri izkazala že z zatrjevanjem, da po seznanitvi prosilke z zahtevanimi dokumenti, ne bo več mogoče sanirati stanja ob morebitnem uspehu v upravnem sporu in bo sodno varstvo zato neučinkovito.
arhivsko gradivo - izbris podatkov - varstvo osebnih podatkov - ustavne pravice
Tehtanje, ki ga navedena točka d tretjega odstavka 17. člena Uredbe o varstvu podatkov predvideva v zvezi z oceno upravičenosti do obdelave osebnih podatkov na eni in pravico do njihovega izbrisa na drugi strani, je po presoji sodišča opravljeno v prvem odstavku 52. člena ZVDAGA, po katerem se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi in ima lastnosti arhivskega gradiva3 po tem zakonu; za tako gradivo pa veljata načeli trajnosti in celovitosti. Ker je že zakonodajalec opravil test sorazmernosti med upravičenostjo do obdelave v obravnavani zadevi spornih osebnih podatkov za namene, ki so predvideni v točki d tretjega odstavka 17. člena Uredbe, in posegom v temeljne človekove pravice, ki ga pomeni taka obdelava, ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi táko presojo morala opraviti tudi tožena stranka.
ZUS-1 člen 32, 32/1, 32/2. URS člen 23. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 1.
zahteva za izdajo začasne odredbe - varstvo osebnih podatkov - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pogoji za izdajo začasne odredbe
Tudi če bi v upravnem sporu tožeča stranka uspela in bi bila odločba odpravljena ter zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponovno odločanje, si s tem stranka svojega položaja ne bi mogla več izboljšati, ker bi bili zahtevani podatki že razkriti, sodno varstvo pa bi bilo brez pomena, s čemer bi bila kršena pravica tožeča stranke do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije. Da je treba v pravnih postopkih, v katerih se presojajo pravno zavezujoče odločitve nadzornega organa (po slovenskem pravnem redu je to Informacijski pooblaščenec), vsaki fizični in pravni osebi (torej tudi upravljavcu osebnih podatkov) zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva, izrecno določa tudi 1. točka 78. člena Uredba št. 2016/679.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - zbirka podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljavce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1.
Obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju je dopustna le, če je zanjo podana osebna privolitev posameznika ali če je določena z zakonom ali če je potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe ali če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.
varstvo osebnih podatkov - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - pravica do pritožbe - stvarna pristojnost - upravni organ
Sodno varstvo v rednem upravnem sporu je predvideno po predhodno pravilno izpeljanem dvostopenjskem upravnem postopku pred pristojnimi organi, in sicer na drugi stopnji upravnega odločanja pred Informacijskim pooblaščencem, ki v konkretnem primeru o tožnikovi pritožbi zoper navedeni prvostopni akt (še) ni odločil, četudi izpodbijano obvestilo Policije vsebuje pravilen pravni pouk, vendar je o pritožbi tožnika odločil organ druge stopnje - Ministrstvo za notranje zadeve, ki za to nima pristojnosti.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-2. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2. Direktiva (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PN (2015) člen 1, 2, 3, 52, 53, 54. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 32, 33, 34, 34/1, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - napačen pravni pouk - zavrženje tožbe
34. člen ZVOP-1 je treba razlagati v povezavi z 32. in 33. členom ZVOP-1, kar pomeni, da mora biti zahteva posameznika za izbris njegovih zatrjevano nezakonito pridobljenih in hranjenih osebnih podatkov v zbirkah policije v upravnem postopku najprej zavrnjena s strani upravljalca, tj. policije. Zoper takšno odločitev pa ima tožnik možnost zahtevati še pravno varstvo s stani Informacijskega pooblaščenca, ki je državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, šele zoper njegovo odločitev pa lahko sproži upravni spor.
Po sodni praksi je sicer izjemoma omogočeno neposredno sodno varstvo na podlagi 34. člena ZVOP-1, vendar le takrat, ko v zadevi o pravici posameznika po ZVOP-1 pred tem ni odločeno z upravnim aktom.
ZVOP-1 člen 6, 6-3, 6-5. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 2/1.
inšpekcijski postopek - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - informacijska zasebnost
Pravila varstva osebnih podatkov se ne uporabljajo v primeru obdelave vseh osebnih podatkov, ampak zgolj tistih, ki se v celoti ali delno obdelujejo z avtomatiziranimi sredstvi, ter tistih osebnih podatkov, ki so del zbirke ali so namenjeni oblikovanju dela zbirke osebnih podatkov. Pristojnost tožene stranke se torej nanaša na nepravilnosti pri obdelavi zbirk osebnih podatkov. Vsaka objava določenega osebnega podatka pa še ne pomeni, da je šlo za nepravilnost pri uporabi zbirke osebnih podatkov. Iz navedenega razloga tudi objava članka, pa četudi je v njem kakšen osebni podatek, sama po sebi še ne pomeni, da je bila podana nepravilnost v smislu ZVOP-1 ali Splošne uredbe, lahko pa je, povsem hipotetično gledano in ne glede na okoliščine obravnavanega primera, podana kakšna druga nepravilnost, za katero pa tožena stranka ni pristojna in je možno takšno nepravilnost uveljavljati v drugem postopku. Tožena stranka pa pri inšpekcijskem nadzoru ni ugotovila nepravilnosti pri obdelavi osebnih podatkov. Če je prišlo v objavljenem članku do netočnosti, kot to navaja tožnik, to še ne pomeni, da je bila podana nepravilnost pri obdelavi osebnih podatkov.
Položaj medija iz 2. člena ZMed ni odvisen od tehnične oblike nosilca, na kateri je izdan, saj je to npr. lahko tako tiskana izdaja kot elektronska publikacija. Glede na to (zgolj) objave osebnega podatka v članku časopisa, ki ima status medija v smislu ZMed, ni mogoče obravnavati drugače kot, če je ta objavljen na kateri od ostalih oblik nosilcev za izdajo medijev. Takšne objave tudi ni mogoče šteti za zbirko osebnih podatkov po 5. točki 6. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da objave osebnega podatka v prispevku medija, ni mogoče šteti za obdelavo podatka v smislu 3. točke 6. člena ZVOP-1, ki bi bila podvržena pogojem obdelave osebnih podatkov iz II. dela ZVOP-1 in sodnemu varstvu po 34. členu ZVOP-1. Drugačno stališče bi pomenilo, da so mediji onemogočeni pri opravljanju svojih nalog obveščanja in informiranja javnosti, ki se izvršujejo skozi ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, kar bi pomenilo, da jim ni zagotovljeno okolje, ki je nujno potrebno za zagotavljanje svobode izražanja in obveščanja.