ZVOP-1 člen 6, 6-14, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 54, 54/1, 54/1-3. ZDR-1 člen 48. ZUP člen 154.
varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - ustna obravnava
Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ni mogoče šteti osebne privolitve posameznega zaposlenega ter da bi bilo sklicevanje delodajalca na osebne privolitve njegovih zaposlenih, kot pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov, lahko uspešno zgolj, če bi pri tem izkazal, da take privolitve ustrezajo definiciji osebne privolitve iz 14. točke 6. člena ZVOP-1. Glede na takšno stališče ni po vsebini presojala izjav zaposlenih, ki so jih s tem v zvezi dali delodajalcu (tožniku), kar tožnik zatrjuje v postopku. Po mnenju sodišča je navedeno stališče toženke napačno, saj nima podlage v določbah ZVOP-1. Kolikor je toženka dvomila v navedbe tožnika tekom postopka s tem v zvezi, bi morala, na to upravičeno opozarja tožnik v tožbi, zaposlene v postopku zaslišati in njihovo pravo voljo v postopku tudi ugotoviti. Dokazno breme s tem v zvezi je namreč na njej. Zgolj sklicevanje tožnika na določbe Pravilnika o uporabi službenih vozil, brez zaslišanja zaposlenih namreč ne omogoča zaključka, da izjave zaposlenih niso bile dane prostovoljno.
Glede na to, da bi v konkretnem postopku toženka morala zaslišati priče (pri tožniku zaposlene delavce), bi morala v tej zadevi razpisati ustno obravnavo. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je le takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za obravnavano zadevo ni mogoče trditi.
URS člen 38. ZVOP-1 člen 8, 34, 34/9. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2. ZDavP-1 člen 39, 39/1, 3, 3/1. ZOPNI člen 26, 26/1, 27, 27/1, 27/2, 27/3.
varstvo ustavnih pravic - varstvo osebnih podatkov - pridobivanje podatkov - promet - bančni račun - upravljalec osebnih podatkov - zagotovljeno drugo sodno varstvo
V primeru, da so bili pridobljeni osebni podatki določene fizične osebe, je na davčnem organu dokazno breme, da razumno utemelji potrebo po pridobitvi teh podatkov za namen iz 39. člena ZDavP-2, torej da dokaže, da je bila pridobitev teh podatkov potrebna za opravljanje njegovih nalog, med katere sodi tudi davčni inšpekcijski nadzor, v razmerju do določenega davčnega zavezanca (za odmero določenega davka, v določenem obdobju, nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti itd.).
Ker ZOPNI vzpostavlja domnevo, da gre za nezakonito pridobljeno premoženje ob obstoju okoliščin iz drugega odstavka 5. člena, jo bo tožena stranka izpodbijala s svojimi trditvami in dokazi. V okviru tega pa bo lahko uveljavljala tudi ugovor, da so bili dokazi tožeče stranke pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in da zato v pravdnem postopku ne smejo biti uporabljeni. O tem ugovoru bo moralo sodišče razpravljati in se do njega opredeliti. Zaradi tega je po oceni sodišča tožnici zoper Poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi z dne 30. 4. 2014 zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku.
ZVOP-1 člen 56. ZIN člen 24, 24/4. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - inšpekcijski postopek - prijavitelj - obvestilo prijavitelju o ugotovitvah postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Obvestilo po 56. členu ZVOP-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre namreč zgolj za seznanitev tožnika o poteku postopka inšpekcijskega nadzora, v katerem kot prijavitelj ni imel položaja stranke v postopku.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - varstvo osebnih podatkov
Tožena stranka inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične sodne postopke, ki jih vodijo za njih pristojna sodišča, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka tako ravnala, je prekoračila svoje zakonske pristojnosti.
ZUS-1 člen 2, 4. URS člen 38. ZVOP-1 člen 32, 34, 34/1, 34/2, 34/3.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - varstvo ustavnih pravic - inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi postopka - tožbeni zahtevek
Odreditev ukrepa prenehanja obdelave podatkov lahko pride v poštev le v primeru, če taka obdelava še vedno traja ter da je prepoved obdelave osebnih podatkov kot inšpekcijski ukrep zaključno dejanje inšpekcijskega postopka, ki ga inšpektor odredi po predhodno izvedenem postopku in na podlagi ugotovitev takega postopka, in ne ukrep, ki bi ga tožena stranka odrejala ob začetku takega postopka povsem avtomatsko brez ugotavljanja relevantnih dejstev in okoliščin.
varstvo osebnih podatkov - tožba zaradi molka organa - upravičeni razlogi - prekinitev postopka - spor polne jurisdikcije
30 dnevni rok za odločitev po prejemu sodbe upravnega sodišča je v tem primeru zaradi kompleksnosti zadeve kratek in res ni mogoče življenjsko pričakovati, da bi lahko tožena stranka glede na navodila sodišča v zadnji sodbi v tako kratkem času izpeljala postopek in izdala novo odločbo. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je vseeno trajalo zelo dolgo obdobje (več kot štiri mesece od prejema sodbe), da je bil izdan sklep o prekinitvi postopka, v teh štirih mesecih pa kljub navodilom sodišča tožena stranka ni razpisala ustne obravnave. V zvezi z navedbo stranke z interesom, da je bila tožba vložena le štiri dni po koncu prekinitve postopka, pa sodišče pojasnjuje, da so bile procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka podane že veliko prej.
Namen upravnega spora je predvsem kontrola zakonitosti upravnih aktov, sodno odločanje iz pristojnosti drugih organov (spor polne jurisdikcije) pa bi moralo biti zgolj izjema, saj predstavlja (sicer zakonsko dopusten) odstop od načela delitve oblasti.
ZVOP-1 člen 6, 30, 30/1, 30/1-2, 30/1-3, 36, 36/1, 36/2. URS člen 38.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - obrazložitev odločitve
Sodišče opozarja na stališče o dosegu pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, ki se nanaša izključno na osebne podatke, ne pa na celotne listine, ki take podatke vsebujejo. Jasna in določna obrazložitev, zakaj gre za take podatke, je zato v obravnavanem primeru toliko pomembnejša, toženka pa bi jo po presoji sodišča zlahka oprla tudi na opis oziroma naravo podatka, ne da bi podatek povzela po vsebini in ga s tem že vnaprej razkrila.
Po presoji sodišča ne 30. člen ZVOP-1, ne katera druga določba tega zakona, glede pravice do vpogleda v lastne osebne podatke ne daje podlage za razlikovanje med podatki, ki jih je upravljavec osebnih podatkov zbral sam, in podatki, ki so mu bili posredovani iz drugih zbirk. Odločilno je zgolj to, da gre za osebne podatke prosilca, ki so uvrščeni v zbirko osebnih podatkov, ki jo upravlja zavezanec. Sodišče ponavlja, da gre za izraz temeljne ustavne pravice varstva osebnih podatkov, ki jih je zakonodajalec v skladu s tem v prvi točki prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 opredelil zelo široko, zato mora za kakršnokoli omejitev te pravice obstajati jasna in izrecna pravna podlaga.
ZVOP-1 člen 34. ZVS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o prekinitvi postopka - zavrženje tožbe
V predmetni zadevi uveljavljanja varstva osebnih podatkov je predvideno odločanje upravnega organa, do katerega je v konkretnem primeru tudi dejansko prišlo, tako da je treba upoštevati, da je tožba v tej zadevi vložena ne na podlagi 1. odstavka 34. člena ZVOP-1, ampak je treba tožbo obravnavati v skladu z uvodnimi določbami ZUS-1. V tej zvezi pa je relevantno določilo 2. odstavka 5. člena ZUS-1, po katerem se v upravnem sporu izpodbijajo sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V konkretnem primeru pa izpodbijani akt ne ustreza tem pogojem, kajti postopek ni bil končan, ampak samo prekinjen.
ZVOP-1 člen 6, 22. ZUP člen 3, 214. ZIZ člen 4, 16a. ZBan-2 člen 30, 97.
varstvo osebnih podatkov - upravljalec osebnih podatkov - posredovanje podatkov - banka kot zavezanec za dajanje podatkov - odločanje v upravnem postopku
Opravljanje bančnih storitev je javna služba, ki jo lahko opravljajo le točno določene pravne osebe po tem, ko dobijo dovoljenje Banke Slovenije. Kot izvajalec javne službe pa je zato tožeča stranka dolžna v primeru, kot je obravnavani, ko gre za odločanje o posredovanju osebnih podatkov, za katere je zaprosil uporabnik od upravljalca, postopati v skladu z določili ZUP, kar pomeni, da bi morala po tem, ko je prejela zahtevek tožeče stranke, o tem izdati akt v obliki odločbe z vsem predpisanimi sestavinami in ne odločiti zgolj z dopisom.
ZVOP-1 člen 54, 55. ZUP člen 66, 67, 207, 213, 213-6, 231.
varstvo osebnih podatkov - ustavitev inšpekcijskega postopka - status stranskega udeleženca v postopku - zavrženje pritožbe
Vloge z dne 19. 4. 2016 ni mogoče obravnavati kot pritožbe (ne glede na to, da vloga tudi ni bila tako poimenovana), saj bi bilo to vlogo mogoče obravnavati kot pritožbo samo, če bi bilo obvestilo izdano v obliki upravne odločbe in bi vsebovalo vse sestavne dele odločbe, kot to določa 210. člen ZUP, torej vključno s pravnim poukom oziroma poukom do pravnega sredstva, in če bi bila pritožba vložena v roku, ki ga zakon določa za vložitev pritožbe in ki praviloma znaša 15 dni (235. člen ZUP).
V izreku mora biti jasno in določno odločeno o vsebini odločitve. V konkretnem primeru pa v izreku izpodbijanega sklepa ni jasno in določno odločeno o vsebini odločitve, saj ni jasno, ali se zavrže tožnikova vloga ali tožnikova pritožba. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrgla na podlagi 240. člena ZUP, ker jo je štela za pritožbo. V izreku izpodbijanega sklepa pa je navedeno, da se zavrže tožnikova vloga z dne 19. 4. 2016. Vloge pa se ne more zavreči na podlagi 240. člena ZUP, temveč se jo lahko zavrže na podlagi 67. člena ZUP.
ZUP člen 82. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 2, 2/1-3, 30, 31. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
davčna preiskava - vpogled v spis - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - informacijski pooblaščenec
Iz določb 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP izhaja, da je informacijski pooblaščenec kot samostojni in neodvisen državni organ pristojen za odločanje o pritožbi, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zadevi ni sporno, da je zoper odločitev prvostopnega davčnega organa tožnik vložil pritožbo. V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča bi torej v zadevi šlo tudi za pritožbo posameznika iz 3. alineje prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje informacijskemu pooblaščencu, v kolikor tega ne bi storil že tožnik sam. Zoper odločitev informacijskega pooblaščenca je namreč zagotovljeno samostojno sodno varstvo v upravnem sporu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - varstvo osebnih podatkov
Tožnik, kljub pozivu sodišča, ni predložil dokaza, da je v skladu z določbami 33. člena ZVOP-1 vložil pisno ali ustno na zapisnik zahtevo za popravek osebnih podatkov pri upravljavcu osebnih podatkov. Poleg tega je, kljub večkratnim pozivom, tožba še zmeraj ostala nejasna in neprimerna za nadaljnjo obravnavo, saj tožnik tožbenega zahtevka ni dopolnil tako, da bi bila tožba sposobna za obravnavo.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - privolitev posameznika - videonadzor - videonadzor v službenih prostorih - namen videonadzora
Primeri, v katerih je video nadzor na delovnem mestu dovoljen, so izrecno opredeljeni kot izjemni, zato jih po presoji sodišča z razlago ni dopustno širiti onkraj njihove jasne jezikovne opredelitve, in to še posebno ne z uporabo splošnih določb, izjemo od katerih ti primeri smiselno pomenijo.
ZDavP-2 člen 68a, 125. ZFU člen 60, 78. URS člen 2, 155.
finančna preiskava - obdelava osebnih podatkov - seznanitev s podatki - odmera davka v posebnih primerih - zastaranje pravice do odmere davka - prepoved retroaktivne veljave zakona
V letu 2006 še ni veljala novela ZDavP-2. Tedaj je veljal v zvezi s pravico davčnega organa do odmere davka še peti odstavek 68. člena ZDavP-2, ki je med drugim določal: ''Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden''. Če se sedaj za konkreten primer postavi hipotetično vprašanje, ali bi imel davčni organ pravico odmeriti davek za leto 2006 v letu 2012, bi bil odgovor nikalen, saj je bil ZDavP-2G objavljen v Uradnem listu RS šele 17. 12. 2013, veljati pa je začel šele 1. 1. 2014. Tako je denimo že v letu 2012 in 2013 prenehala pravica davčnega organa do odmere davka za leto 2006 in ta pravica z uveljavitvijo ZDavP-2G ne more ponovno ''oživeti''. Tretji odstavek 68.a člena ZDavP-2G je treba razlagati na ustavno skladen način, kar pomeni, da ne more več obstajati pravica do odmere davka za tista leta za nazaj, ko je ta pravica že ugasnila oziroma zastarala.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - ustna obravnava - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Ustna obravnava bi morala biti izvdedena že samo zaradi tega, ker je udeleženih več strank z nasprotujočimi si interesi. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za konkretno zadevo ni mogoče trditi.
varstvo osebnih podatkov - javne površine - video nadzor - obdelava osebnih podatkov
Sodišče ne more slediti stališču tožeče stranke, da individualna podoba posameznika oziroma njen posnetek ni osebni podatek in da zato tudi ne more pomeniti obdelave osebnih podatkov.
ZUS-1 člen 4, 30, 31, 31/2. ZVOP-1 člen 30, 31, 34, 34/2. ZPP člen 110.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - varstvo osebnih podatkov - predlog za podaljšanje roka - opravičeni razlogi - zavrženje tožbe
Tožnica v svoji prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev tožbe ni niti navajala niti izkazala prav nobenega razloga za predlagano dodatno podaljšanje sodno določenega roka za dopolnitev njene tožbe, zato sodišče posledično ocenjuje, da tožnica za predlagano podaljšanje danega roka za dopolnitev tožbe ni izkazala upravičenih razlogov. S tem pa, ker tožnica v določenem roku ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti tožbe, ki ostaja tako nepopolna oziroma nerazumljiva, da sodišče zadeve zaradi tega ne more obravnavati, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 2. odstavka 31. člena ZUS-1.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - varstvo zasebnosti - stranski udeleženec
ZVOP-1 izrecno priznava vrsto pravic v zvezi z obdelavo podatkov tudi posameznikom, vključno z različnimi možnostmi za preprečitev nezakonite obdelave teh podatkov (prim. npr. 32. in 33. člen). Vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov torej po ZVOP-1 ni izključno vprašanje javnega interesa, temveč ta zakon daje pravni interes za zaščito te zakonitosti tudi osebam, kateri podatki se obdelujejo.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - avtomatizirana obdelava - zbirka osebnih podatkov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov - informacijska zasebnost
Večino posameznikov, za katere se v spletnem iskalniku tožeče stranke vodi zgolj ime in priimek, je mogoče identificirati v povezavi s podatkom o tem, da je ta posameznik ustanovitelj ali družbenik ali zastopnik ali član nadzora v določenem subjektu vpisa v sodni register ali zastopnik ali ustanovitelj v določeni enoti poslovnega registra, kar pomeni, da je možna identifikacija na način, ki ne povzroča veliko stroškov, nesorazmernega napora in ne zahteva veliko časa.
V obravnavanem primeru gre za obdelavo podatkov, ker gre za niz delovanj tožeče stranke, ki pomenijo pridobivanje osebnih podatkov od AJPES oziroma iz PRS za ponovno uporabo podatkov vseh enot poslovnega registra v širšem naboru, z zagotovljenimi dnevnimi spremembami, razkrivanje, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje tako pridobljenih osebnih podatkov na razpolago uporabnikom storitev preko spletnega iskalnika.
Spletni iskalnik tožeče stranke je mogoče šteti kot zbirko osebnih podatkov skladno s 5. točko 6. člena ZVOP-1, ki določa, da zbirka osebnih podatkov predstavlja vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
ZDavP-2 člen 70, 131. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82. ZVOP-1 člen 30, 31.
davčna preiskava - vpogled v spis - seznanitev z osebnimi podatki - zavrnitev posredovanja podatkov
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje.