osebni podatek - objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec
Inšpekcijski postopek, kot je obravnavani, ni namenjen izključno varstvu javnega interesa, temveč tudi varstvu ustavne pravice in varstvu osebnih podatkov. Ker je nosilec te pravice tožnik, se vprašanje zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njegov pravni položaj, pri tem pa je mogoče morebitno ugotovljeno nezakonitost v inšpekcijskem postopku tudi odpraviti. To pomeni, da ima tožnik kot imetnik osebnih podatkov od postopka neposredno pravno korist oziroma je lahko v primeru ustavitve postopka v to korist poseženo. Tožnik bi torej moral biti udeležen v inšpekcijskem postopku oziroma je njegova izključitev iz tega postopka nezakonita.
osebni podatki - javna objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
Namen inšpekcijskega postopka v primeru iz 54. člena ZUOP-1 ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci človekove pravice do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo.
ZDavP-2 člen 15, 19. ZIZ člen 4. ZFU člen 48, 48/3, 49, 49/2, 49/2-17.
zahteva za posredovanje podatkov - osebni podatki - podatki o izvajalcih plačilnega prometa v tujini - davčna tajnost
Iz določb petega poglavja ZDavP-2, ki se nanaša na varovanje podatkov, izhaja, da gre pri podatkih, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek in pri drugih podatkih, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, za podatke, ki se varujejo kot zaupni s tem, da je posebej določeno komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah plačilnih računov v Sloveniji in zunaj nje, ki jih na podlagi 17. točke drugega odstavka 49. člena ZFU vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov, kar določa tretji odstavek 48. člena ZFU. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni in obenem kot davčna tajnost in ki se zbirajo s točno določenim namenom.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - videonadzor
Obdelave osebnih podatkov, torej situacije, ki jo ureja ZVOP-1, še ne predstavlja zgolj namestitev in uporaba video kamer, temveč šele sistematično shranjevanje slikovnih posnetkov oseb s teh kamer.
Za uporabo tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 mora biti prevlada zakonitih interesov zasebnega sektorja nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitna, torej spoznavna na prvi pogled, brez podrobnega oziroma poglobljenega tehtanja.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka je v zadostni meri in dovolj konkretno izkazala, zakaj ji grozi nepopravljiva škoda, saj je podala konkretne podatke in konkretne izračune, koliko aktivnih uporabnikov aplikacije A. uporablja funkcionalnost te aplikacije, ki se z izpodbijano odločbo prepoveduje. Predložila je tudi dokaze za svoje trditve.
varstvo osebnih podatkov - sodno varstvo pravic posameznikov - zahteva za posredovanje osebnih podatkov pokojnika - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem aktu navedla le, da lahko upravljavec osebnih podatkov posreduje podatke o umrlem posamezniku osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda in če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes ter da v tožnikovem primeru ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče meni, da tožena stranka s tem ni pojasnila, kaj utemeljuje njeno trditev, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev podatkov umrlega niti ni pojasnila ali ne izpolnjuje obeh zakonsko določenih pogojev za pridobitev podatkov pokojnega ali pa le enega izmed njih.
ZUS-1 člen 17, 17/3. ZUP člen 142, 142/1. ZVOP-1 člen 34, 50, 51, 51/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - varstvo osebnih podatkov - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - supervizor
Tožnica je pravočasno, v času trajanja postopka, v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZUP vložila zahtevo za priznanje lastnosti stranke, zoper izdani zavrnilni sklep pa sprožila upravni spor, za kar ima izrecno podlago v tretjem odstavku 17. člena ZUS-1. Zato okoliščina, da tožnica v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper soglasje, ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če tožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku, ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
Inšpekcijski postopek, kot je obravnavani, ni namenjen izključno varstvu javnega interesa, temveč tudi varstvu ustavne pravice do varstva osebnih podatkov. Ker je nosilka te pravice tožnica, se vprašanje zakonitosti obdelave njenih osebnih podatkov neposredno nanaša na njen pravni položaj, pri tem pa je mogoče morebitno ugotovljeno nezakonitost v inšpekcijskem postopku tudi odpraviti.
ZEKom-1 člen 147, 147/1, 147/6, 147/7. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
zaupnost komunikacij - snemanje komunikacij - snemanje in shranjevanje komunikacij - varstvo zasebnosti na področju elektronskih komunikacij - zaupnost komunikacij
Ker je toženka po izvedbi ugotovitvenega postopka ugotovila, da tožnica snema vse telefonske klice na telefonsko številko za pomoč uporabnikom neselektivno in brez predhodne seznanitve strank o namenu snemanja in trajanju hrambe posnetka, je pravilno naložila tožnici prepoved snemanja in shranjevanja telefonskih pogovorov, ki ne zagotavljajo dokaza o tržni transakciji ali ki ne pripeljejo do sklenitve, spremembe ali prenehanja določenega poslovnega razmerja in prepoved nepovratnega izbrisa vseh hranjenih telefonskih pogovorov, ki nimajo opredeljene vsebine.
ZInfP člen 2, 8. ZIN člen 29, 32. ZVOP-1 člen 75, 76, 77.
varstvo osebnih podatkov - varstvo zasebnosti - poslovna stavba - video nadzor - soglasje lastnikov - varnost ljudi in premoženja
Med tem ko je zakonodajalec za izvajanje video nadzora večstanovanjske stavbe predpisal soglasje več kot 70% solastniških deležev, takšnega, manjšega ali večjega solastniškega deleža za izvajanje video nadzora poslovnih stavb sploh ni predpisal. V izhodišču razlage te ureditve je potrebno izpostaviti, da je to razumljivo, saj je zasebnost v stanovanjskih stavbah upravičeno lahko bolj zaščitena kot je zaščitena zasebnost v poslovnih prostorih ali na javnih površinah.
URS člen 21, 22, 38, 38/3. ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/3, 9, 9/1. ZIntPK člen 1, 2, 11, 11/2, 13, 16, 16/1, 16/11, 75. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov člen 3.
varstvo osebnih podatkov - nadzorni organ - postopek nadzora - zbirka osebnih podatkov - minister - aplikacija Supervizor - razlaga ZIntPK - načelo zaslišanja strank
V javnem sektorju se izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
ZIntPK nima časovnih omejitev za objavo podatkov o avtorskih in podjemnih pogodbah sklenjenih v javnem sektorju. Omenjena časovna omejitev se nanaša samo na hrambo podatkov pri UJP.
varstvo osebnih podatkov - ukrep državne nadzornice za varstvo osebnih podatkov - inšpekcijski postopek - status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku - pravni interes - Supervizor
Namen inšpekcijskega postopka v primeru, kot je obravnavani, ni le varstvo javnega, ampak po naravi stvari nujno tudi interesa posameznikov, saj so ti nosilci omenjene človekove pravice. Zato se tudi vprašanje zakonitosti obdelave njihovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njihov pravni položaj, pri čemer je morebiti ugotovljeno nezakonitost v tem postopku mogoče tudi odpraviti. To pomeni, da ima imetnik osebnih podatkov od tega neposredno pravno korist, in nasprotno, v primeru ustavitve postopka (ker nezakonitost ni bila ugotovljena), je lahko vanjo poseženo. Toženka zato zavrnitev stranske udeležbe nepravilno utemeljuje s tem, da je bil predmetni inšpekcijski postopek uveden in da poteka po uradni dolžnosti zaradi zaščite javnega interesa, ki da je v tem, da se osebni podatki obdelujejo zakonito.
ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-3. ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-8. ZUP člen 232.
varstvo osebnih podatkov - posredovanje osebnih podatkov - pristojnost za odločanje o pritožbi
Iz odgovora na tožbo izhaja, da je Informacijski pooblaščenec po prejemu zadeve ugotovil, da v obravnavani zadevi ne gre za pritožbo posameznika, zaradi česar bi bil pristojen za odločanje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP, saj tožnik v obravnavani zadevi ni zahteval podatkov, ki bi se nanašali nanj, temveč podatke tretjih oseb. V tem primeru pa ga je v skladu z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 treba šteti za uporabnika osebnih podatkov, zato je za odločanje o pritožbi treba uporabiti splošno določbo 232. člena ZUP. Po tej določbi o pritožbi odloča Ministrstvo za zdravje.
inšpekcijski postopek - osebni podatki - izvajanje videonadzora - pogoji za izvajanje videonadzora - videonadzor v službenih prostorih
Načelo namembnosti pri zbiranju osebnih podatkov je temeljno načelo po ZVOP-1, zato se sodišče strinja s toženo stranko, da razlogov za izvajanje videonadzora ni mogoče širiti, saj bi to lahko hitro prešlo v zlorabo osebnih podatkov.
upravljalec osebnih podatkov - zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev zahteve - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi
O pritožbi posameznika, kadar upravljalec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov, odloča Informacijski pooblaščenec. Ker je v konkretnem primeru na drugi stopnji odločal nepristojen organ, je bilo tožniku nedopustno poseženo v pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS), katere uresničevanje je v tovrstnih zadevah predpisano tako, da je možna pritožba na pristojen drugostopenjski organ, preden o zadevi odloča sodišče v upravnem sporu.
osebni podatek - zahteva za dopolnitev oziroma izbris osebnih podatkov v dokumentu - sodno varstvo
Z dopolnjevanjem oziroma delnim izbrisom v dokumentu vsebovanih podatkov, ki ga zahteva, želi tožnica doseči vsebinsko spremembo poročila, in sicer dejanskih ugotovitev službe za notranji nadzor glede obravnavanega primera ter njenih pravnih zaključkov in napotil. Namen zahteve za dopolnitev, popravo, blokiranje in izbris osebnih podatkov po prvem odstavku 32. člena ZVOP-1 oziroma s to zahtevo povezanega postopka po 33. členu omenjenega zakona ter posledično namen sodnega varstva iz 34. člena ZVOP-1 pa ni tovrstno vsebinsko spreminjanje dokumentov.
Zakonska opredelitev pojma osebni podatek je sicer široka, kar pa ne pomeni, da je kot osebni podatek in s tem podatek, ki uživa pravno varstvo po določbah ZVOP-1, mogoče šteti prav vsako okoliščino, ki se kakorkoli navezuje na ravnanje neke osebe. Kot bistven element pri presoji, ali gre za osebni podatek, je treba upoštevati tudi pogoj, da gre za dejavnik, ki je značilen za (fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno) identiteto osebe. Da bi v tožbenem predlogu navedene dejanske ugotovitve glede zadeve, ki jo je obravnavala služba za notranji nadzor, ter celo pravna mnenja in napotila te službe pomenila takšne za identiteto osebe značilne dejavnike, ni mogoče zaključiti.
Interes tožnice, da se s poročilom službe za notranji nadzor ne seznani javnost, je ustrezno varovan v postopku po ZDIJZ; po 3. točki prvega odstavka 6. člena tega zakona se namreč prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne med drugim tudi, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov po ZVOP-1. Kot takšni podatki pa se v primeru obravnavanega dokumenta ne bodo šteli v tožbenem predlogu oziroma zahtevku navedeni podatki, ki pomenijo dejanske ugotovitve glede konkretnega primera ter pravno mnenje oziroma napotila službe za notranji nadzor, ampak tisti v dokumentu vsebovani podatki, ki se nanašajo na identiteto tožnice v smislu določbe 2. točke v zvezi s 1. točko 6. člena ZVOP-1.
ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 6-3, 50, 50/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZIS člen 107a.
osebni podatki - spletna stran - dnevniška datoteka - podatki v dnevniških datotekah spletne strani - inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka - vezanost na pravnomočno sodno odločbo
Toženka je v zadevi zagrešila bistvene kršitve pravil postopka. Ko je bila izpolnjena njena zahteva, da se onemogoči javni dostop do statistike obiskov spletnega strežnika spletne strani, in ko jo je tožnik obvestil, da je bilo izklopljeno tudi beleženje IP naslovov na strežniku, za nazaj pa so bili ti podatki izbrisani, namreč tožnika ni seznanila, da tudi drugi v dnevniških datotekah beleženi podatki pomenijo osebne podatke ter katera dejstva so bistvena za tak zaključek. Zaradi te kršitve je tožnik šele v tožbi podal ugovore, ne le pravne, ampak tudi dejanske narave, ki jih ni mogoče opredeliti kot nepomembne za odločitev. Vsi ti ugovori bi morali biti obravnavani že v inšpekcijskem postopku in nato v razlogih odločbe, ki zato ne zadošča zahtevanemu standardu obrazložitve. Bistveni zaključek, da tudi po izbrisu oziroma ukinitvi beleženja IP naslovov v dnevniških datotekah vsebovani podatki, na katere se nanaša odločba, pomenijo osebne podatke, je namreč obrazložen zgolj na splošni ravni, toženka pa se je premalo opredelila do dejanskih okoliščin konkretnega primera. Prav tako je zgolj splošno obrazložila, zakaj je odredila izbris oziroma prepoved beleženja le določenih podatkov: sama namreč v odločbi navaja, da je to empirično vprašanje, ki terja posebno analizo, ki pa je v obrazložitvi odločbe ni. Če se odločbe ne da preizkusiti, je to nadaljnja absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
Toženka večkrat izpostavi, da je tožnik s preusmeritvijo obiskovalcev na spletno stran prekoračil zakon. Pri tem ji ni mogoče slediti. Če razpolaga s pravnomočno sodno odločbo za preusmeritev, namreč tožniku ni mogoče očitati, da za preusmeritev nima pravne podlage. Čeprav se toženka z omenjeno odločitvijo sodišča morebiti ne strinja, ni tista, ki bi bila pristojna presojati njeno zakonitost, ampak je na pravnomočno sodno odločbo vezana.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa - varstvo osebnih podatkov - biometrični osebni podatki
Tonski zapis seje Programskega sveta RTV Slovenije vsebuje varovane biometrične osebne podatke članov Programskega sveta in drugih aktivnih udeležencev, ki javnosti po ZDIJZ in ZVOP-1 ne morejo biti posredovani.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-6, 7, 7/5, 36. ZOdv člen 6, 6/1, 8.
osebni podatek - upravljalec osebnih podatkov - zbirke osebnih podatkov - omejitev pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki - tajnost odvetnikovih podatkov
Pri opravljanju odvetniškega poklica nastajajo zbirke osebnih podatkov, torej gre v primeru odvetnikov za upravljalce podatkov v smislu 6. točke 6. člena ZVOP-1. Da so odvetniki upravljalci osebnih podatkov izhaja tudi iz določb 7. člena ZVOP-1, ki določa izjeme od uporabe tega zakona in v petem odstavku 7. člena izrecno določa, da se izjeme iz tega člena ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo med ostalimi naštetimi tudi odvetniki.
Tajnost odvetnikovih podatkov po mnenju sodišča glede na pravico do seznanitve pritožnika z lastnimi osebnimi podatki vsebinsko ne spada v nobeno od kategorij iz 36. člena ZVOP in 15. člena Ustave RS.
ZVOP-1 člen 3, 6, 6-14, 8, 10, 10/1, 10/2. ZVPot člen 43b, 43c.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom - načelo sorazmernosti - varstvo potrošnikov - osebna privolitev posameznika
Obdelava osebnih podatkov posameznika je dopustna le, če je zanjo podana ena izmed zakonsko predvidenih pravnih podlag.
Kot podatkov, katerih obdelava je potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe med zasebnim sektorjem in posameznikom (drugi odstavek 10. člena ZVOP-1), ni mogoče opredeliti katerih koli osebnih podatkov, ki jih je mogoče povezati s pogodbo oziroma obdelava katerih bi bila koristna ali bi olajšala sklenitev oziroma izvajanje pogodbe, ampak je kot takšne mogoče šteti samo tiste osebne podatke, brez katerih določene pogodbe sploh ne bi bilo mogoče izpolnjevati. Takšno interpretacijo terja načelo sorazmernosti.
Sklicevanje tožnice, da podatek o domačem naslovu uporabnika potrebuje za izvajanje pogodbe v smislu izpolnjevanja zahtev iz določil 43b. oziroma 43c. člena ZVPot, ni utemeljeno. Vse določbe ZVPot je treba razlagati tako, da se doseže namen oziroma cilj, zaradi katerega je bil ta zakon sprejet, to pa je varstvo pravic potrošnikov in ne morebiti interesov nasprotne stranke. Iz navedenih določil ZVPot ne izhaja, da v njih vsebovanih zahtevam ne bi moglo biti zadoščeno s tem, da tožnica podatke iz 43b. člena oziroma pogodbena določila uporabniku pošlje na elektronski naslov v primerni obliki, ki omogoča njihovo shranjevanje za kasnejšo uporabo in njihovo nespremenjeno predstavitev. Tem zahtevam lahko zadosti tudi po elektronski pošti poslana datoteka ustreznega formata. Če pa bo uporabnik želel podatke oziroma pogodbene pogoje prejeti na papirju, bo tožnici prostovoljno posredoval naslov, na katerega naj mu jih pošlje. Prav tako ni mogoče pritrditi stališču tožnice, da brez podatka o domačem naslovu zoper uporabnika nikakor ne bo mogla sprožiti sodnega postopka, češ da temu ne bo mogoče vročiti pisanj.
Kot osebno privolitev posameznika za obdelavo osebnih podatkov je mogoče šteti zgolj tisto izjavo volje posameznika, da se njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, ki je dana prostovoljno na podlagi informacij, ki jih mora zagotoviti upravljavec. Stališče, ki ga zagovarja tožnica, da se uporabnik pač lahko svobodno odloči za sklenitev pogodbe, če pa se za to odloči, mora pristati na posredovanje vseh z njene strani kot obveznih zahtevanih podatkov, bi pomenilo, da lahko izvajalec kot pogoj za koriščenje storitve od uporabnika zahteva kakršenkoli osebni podatek, ki ga želi. To stališče je očitno neskladno z namenom in določili ZVOP-1.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - zdravstvena dokumentacija - varstvo osebnih podatkov - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - delni dostop
Toženka je v postopku zagrešila bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločbe ne da preizkusiti. Iz obrazložitve odločbe namreč izhaja, da tudi podatki o poškodbah, ki so predmet izreka in bi jih organ moral posredovati prosilcu, pomenijo varovane osebne podatke in s tem izjemo iz 6. člena ZDIJZ. Poleg tega se je toženka v obrazložitvi sklicevala le na določbe ZDIJZ, ni pa se opredelila do določb ZVOP-1 in ZPacP. Pacient ima pravico do zaupnosti osebnih podatkov, vključno s podatki o obisku pri zdravniku in drugih podrobnosti o svojem zdravljenju, kar je opredeljeno v 44. členu ZPacP. V 41. členu pa ta zakon ureja pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo.
Delni dostop do zahtevanih podatkov v tem primeru ni mogoč, saj iz dokumentacije ni mogoče izločiti ali prekriti vsebine podatkov, ne da bi se s tem ogrozila njihova zaupnost. Tožnik je namreč zahteval podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, zato tudi prikritje imena, priimka, naslova stalnega prebivališča in rojstnega datuma poškodovanca ne more prikriti njegove prepoznavnosti.