ZEKom člen 110, 110/1. ZVOP-1 člen 6, 6-14, 8, 8/1, 10, 10/10. ZEKom-1 člen 148.
osebni podatki - telekomunikacije - operater - zbiranje podatkov o naročnikih - pravna podlaga - zasebni sektor - osebna privolitev posameznika
Toženka je odločitev oprla na stališče, da smejo operaterji o svojih naročnikih zbirati le v prvem odstavku 110. člena ZEKom taksativno navedene osebne podatke oziroma da se glede na omenjeno zakonsko določbo tožnica ne more sklicevati na osebno privolitev posameznika kot pravno podlago za obdelavo oziroma hrambo podatkov o številki in veljavnosti osebnega dokumenta naročnika po tem, ko je naročniška pogodba že sklenjena. S tem je toženka napačno uporabila materialno pravo. Prvi odstavek 110. člena ZEKom je namreč po mnenju sodišča treba razumeti kot določbo, s katero je bila operaterjem že na podlagi zakona (v smislu določil prvega odstavka 8. oziroma prvega odstavka 10. člena ZVOP-1) dana podlaga za zbiranje v tej določbi naštetih osebnih podatkov svojih naročnikov za namene, določene v drugem odstavku 110. člena ZEKom; ne pa kot določbo, ki bi izključevala možnost, da operater druge osebne podatke zbira oziroma obdeluje na kakšni drugi pravni podlagi, npr. na podlagi osebne privolitve posameznika.
Kot osebno privolitev posameznika, ki pomeni ustrezno podlago za obdelavo osebnih podatkov, je mogoče šteti zgolj tisto izjavo volje posameznika, da se njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, ki je dana prostovoljno na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec. Če po tem, ko so mu dane ustrezne informacije, posameznik prostovoljno poda takšno osebno privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov v zasebnem sektorju, o kršitvi njegove pravice do varstva osebnih podatkov ni mogoče govoriti.
URS člen 152, 152/1. ZVOP-1 člen 6, 9, 54. ZBS-1 člen 2, 13, 13/3. ZInfP člen 2, 8. ZBan-1 člen 30, 30/2, 61.
varstvo osebnih podatkov - informacijski pooblaščenec - inšpekcijski nadzor - abstraktni splošn akt Banke Slovenije
Določba prvega odstavka 152. člena Ustave RS izključuje pristojnost Informacijskega pooblaščenca za izvrševanje kakršnegakoli inšpekcijskega nadzora nad sprejemanjem oziroma izdajanjem abstraktnih splošnih aktov Banke Slovenije.
zdravstvena dokumentacija - vpogled v zdravstveno dokumentacijo - zaupnost pacientovih osebnih podatkov
Upravljavec je zavrnil seznanitev z zdravstveno dokumentacijo pacientke A.A., ker je pacientka podala prepoved posredovanja podatkov o zdravstvenem stanju vsem, razen članom strokovne ekipe in prosilec ne razpolaga s pooblastilom za seznanitev z osebnimi podatki pacientke.
davčni register - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - osebni podatki - davčna tajnost
Podatki, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek, in drugi podatki, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, se varujejo kot zaupni, s tem da je posebej določeno, komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa, odprtih pri bankah in hranilnicah izven Slovenije, ki jih vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov od fizičnih oseb in iz centralnega registra prebivalstva. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni podatki in obenem kot davčna tajnost. Zato je določbe ZDavP-2, ki posebej določajo, kdo in v kakšen obsegu je upravičen pridobivati te podatke, z ozirom na določbe 4. člena ZIZ šteti za specialne in s tem za določbe, ki prevladajo nad ureditvijo, ki velja za izvršilni postopek pred sodišči.
ZVOP-1 člen 80, 80/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
osebni podatki - uvedba biometrijskih ukrepov - ista upravna zadeva - spremenjene dejanske okoliščine
Tožeča stranka je sama navedla, da se strinja, da za samo prodajo športne opreme uvedba biometrijskih ukrepov ni nujno potrebna, temveč kot razlog za uvajanje teh ukrepov navaja zahtevo krovne družbe iz tujine. To pa po mnenju sodišča ne more biti pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev v novem postopku. Zahteva krovne družbe še ne pomeni, da opravljanja dejavnosti tožeče stranke ni mogoče izvajati na drugačen način, kot da se zaposleni registrirajo s prstnimi odtisi. Pri presoji, kaj je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, je pravno relevantno dejstvo lahko samo to, ali so biometrijski ukrepi edini način, da se neka dejavnost sploh lahko opravlja oziroma ali je to neogibno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Ta presoja pa je bila že opravljena v prvem postopku, ko je tožena stranka po vsebini zavrnila zahtevo tožeče stranke. Za izvajanje biometrijskih ukrepov.
ZUP člen 213, 214, 251, 251/4, 254. ZUS-1 člen 40.
pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Tožena stranka z izrekom ni zadostila določilom 6. odstavka 213. člena ZUP in 1. odstavka 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe obsegati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Izrek, kot ga je izoblikovala tožena stranka v izpodbijani odločbi, ni dovolj določen, saj ne izhaja, v katerem delu se zahteva prosilke zavrne, kot tudi ne, kakšna je odločitev tožene stranke glede preostalega dela pritožbe, ki ji je z izrekom pod točko 1 le delno ugodeno.
inšpekcijski postopek - varstvo osebnih podatkov - seznam kandidatov na volitvah - obdelava osebnih podatkov
Poslancu lahko mandat preneha in če mu, postane za preostanek mandata tisti kandidat z liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Zato morajo kandidati, njihovi predlagatelji in tudi volivci najmanj do izteka mandatne dobe vedeti, kdo bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec, ki mu je prenehal mandat. Seznami potrjenih list kandidatov in seznami kandidatov se objavijo v medijih ali na drug način, ki ga določi DVK. Ta objava je namenjena čim širši obveščenosti volivcev. Seznami list kandidatov niso volivcem dostopni le v postopku kandidiranja, ampak tudi kasneje. Ni pravilno stališče tožene stranke, da mora tožeča stranka s svojih spletnih strani odstraniti sezname potrjenih list kandidatov oziroma sezname kandidatov, v katerih se je glasovalo v posameznih volilnih okrajih na volitvah v Državni zbor leta 2008.
ZVOP-1 člen 10, 10/1, 32, 32/4. ZGJS člen 5, 39. ZVO člen 148. ZInfP člen 2.
obdelava osebnih podatkov - zahtevek za prenehanje obdelave osebnih podatkov - izvajalec javne službe - dimnikarska služba
Izvajalec javne službe obdeluje določene osebne podatke uporabnikov, ki jih za ta namen pridobi iz javnih knjig in evidenc na temelju 1. odstavka 10. člena ZVOP-1 v povezavi z 32. členom ZVOP-1, kar pa posamezniku ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - uvedba biometrijskih ukrepov - test nujnosti - test sorazmernosti - izvajanje ukrepa nad zaposlenimi
Razlog za uvedbo ni utemeljen in tudi ne nujno potreben, če se zgolj zaradi priročnosti oziroma odsotnosti skrbi ali kot alternativno rešitev preprečitve vstopa nepooblaščenim osebam v prostor uvaja biometrijske ukrepe, saj jih v takem primeru ni mogoče opredeliti kot nujno potrebnih za dosego namenov. Četudi bi vstopanje s pomočjo čitalca prstnih odtisov bi potekalo s pretvorbo biometričnih značilnosti posameznikovega prstnega odtisa v določen algoritem in bi se tak algoritem primerjal z algoritmom, shranjenim v bazi, tako da se lahko na tej podlagi izvrši identifikacija posameznika. Bistveno je, da naprava omogoča povezovanje prstnega odtisa zaposlenega, ki ga prebere čitalec prstnih odtisov, z izvedenim podatkom, ki se hrani v bazi in da naprava na podlagi take povezave preveri identiteto posameznika in posledično (ne) odpre vrat. To predstavlja občuten poseg ne le v informacijsko zasebnost, ampak tudi v dostojanstvo posameznika ter njegovo telesno integriteto, upoštevati pa je potrebno tudi, da gre za izvajanje takih ukrepov v delovnem razmerju, kjer je zaposleni šibkejša stranka.
varstvo osebnih podatkov - delodajalec - oddaljen dostop do računalnikov - namen zbiranja in obdelave podatkov
Tožena stranka z izpodbijanim aktom ni ugotovila, kateri je zakonit namen zbiranja in obdelave podatkov v konkretnem primeru oziroma je s tega ključnega vidika izpodbijana odločba nejasna in deloma kontradiktorna.
Tožena stranka je po eni strani prepustila tožeči stranki avtonomijo, da „opredeli dopustne namene oddaljenega dostopa“. Po drugi strani pa je v obrazložitvi akta ugotovila, da namen obdelave podatkov, ki naj bi bil v nadzoru nad učinkovitostjo dela zaposlenih, ni zakonit namen iz 46. člena ZDR, čeprav je tožbeni ugovor o tem, da ima kot delodajalec legitimen interes nadzirati, ali zaposleni delovna sredstva uporabljajo za namen, za katerega so jim bila dana v uporabo in da preprečuje, odkriva in preganja disciplinske prekrške zaposlenih in zlorabo delodajalčeve opreme za osebne namene, mogoče umestiti v določilo 4. odstavka 9. člena ZVOP-1.
osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da nobenega od razlogov, ki jih je tožeča stranka navedla kot razloge za zavrnitev, ni mogoče subsumirati pod normo 36. člena ZVOP-1, saj v ZDPra ne obstaja nobeno zakonsko določilo, ki bi na način, predviden v prvem odstavku 36. člena ZVOP-1, omejevalo pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Med varovanimi interesi, ki jih ščiti navedena določba ZVOP-1, tudi ni premoženjsko pravnih zahtevkov, kajti adhezijski postopek, ki je predmet obravnave v tem pritožbenem postopku, ne more soditi v kategorijo "preprečevanje, razkrivanje, odkrivanje, dokazovanje in pregona kaznivih dejanj in prekrškov".
Tožeča stranka procesne predpostavke, izkazovanja pravnega interesa ali določene pravice v smislu 3. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1, ni izpolnila, saj v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe ni izkazala, da bi kot pravna oseba oziroma organizacija uveljavljala kakšno svojo pravico ali pravno korist oziroma pravni interes, ki ne bi bil zamejen „s pristojnostmi oziroma pooblastili ter nalogami, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije“.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZEKom člen 103.
varstvo osebnih podatkov - javni sektor - načelo zaslišanja stranke
Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Sodišče meni, da pri upoštevanju tega načela ni dovolj, da se postavi konkretna vprašanja, ampak je potrebno zavezanca obvestiti o vseh morebitnih zadržkih, ki jih ima upravni organ do njegovega delovanja ter mu dati možnost, da se opredeli do teh zadržkov.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da bi bil ZEKom glede na četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 lex specialis in da bi ZEKom izključil uporabo tega določila.
Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo (tudi ko gre za snemanje telefonskih pogovorov), če je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
ZVOP-1 člen 30, 31. ZUS-1 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - obvestilo policije - pravni interes - v drugem sodnem postopku odpravljena upravna odločba - podatki, ki se ne nanašajo na prosilca
Deli besedila, ki jih je upravljalec prekril, se ne nanašajo na tožnico, zato ne predstavljajo osebnih podatkov, ki se nanašajo nanjo.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - pravna podlaga obdelave osebnih podatkov
Čeprav tožnik kot sporno navaja pravno vprašanje o statusu imetnika koncesije, to je koncesionarje za opravljanje dimnikarskih storitev za koncesijsko območje Mestne občine K., se sodišče v tem pogledu strinja s toženo stranko, da pri tem ne gre za pravno, pač pa dejansko vprašanje, glede katerega je tožena stranka v zadostni meri ugotovila vse pravno relevantne okoliščine na podlagi podatkov pristojnega resornega Ministrstva za okolje in prostor o koncesionarju, ki na zadevnem dimnikarskem območju K. opravlja na podlagi pravno veljavno sklenjene koncesijske pogodbe (skladno z 39. členom ZGJS) gospodarsko javno službo izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom, navedeni podatki pa so tudi javno dostopni tudi na svetovnem spletu.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - objava osebnih podatkov v medijih - absolutna oseba iz javnega življenja - relativna oseba iz javnega življenja
Ni mogoče slediti tožbeni navedbi, da ker gre v obravnavanem primeru za absolutno oziroma relativno javno osebo, sta ministrica za notranje zadeve in njen partner zaradi tega dolžna trpeti večje posege v zasebnost, saj pravica do varstva osebnih podatkov za vse velja enako. ZVOP-1 glede tega ne predvideva nikakršnih izjem in bi tudi bilo v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu URS, če bi morala (bolj) znana oseba trpeti večji poseg v pravico do varovanja osebnih podatkov kot katerakoli druga oseba.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Zahtev posameznika v zvezi s pridobitvijo določenih pojasnil CSD zaradi nameravane zaščite premoženjskih interesov (tožnika oziroma njihove mladoletne hčerke) ni mogoče šteti kot zahtevo v smislu 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1.
izvršba - posredovanje osebnih podatkov upniku - dolžnost posredovanja podatkov - pravni interes - izvršilni naslov - izvršljivost sodne odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožeča stranka izkazala pravni interes za posredovanje podatkov, ki se nanašajo na dolžnika (šesti odstavek 4. člena ZIZ), s tem, ko je za utemeljitev izkazanega pravnega interesa predložila sklep o izvršbi, ki pa ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Tak sklep ne more biti izvršilni naslov, ker ne ustreza definiciji izvršilnega naslova iz 17. člena ZIZ. Predložena sodna odločba (sklep o izvršbi) ni izvršljiva sodna odločba, ker na njej ni oznake, da je pravnomočna.
ZVOP-1 člen 84. ZUPJS člen 51, 51/2, 51/2-15, 51/4. ZZK-1 člen 199, 199/3, 199/4.
uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - zbirka osebnih podatkov - povezovanje zbirk osebnih podatkov - uradne evidence in javne knjige - podatki o lastništvu nepremičnin
Sodišče ugotavlja, da sta si določbi 199. člena ZZK-1 in 51. člena ZUPJS v nasprotju in je treba ugotoviti, kateremu zakonu dati prednost. ZUPJS ureja pravico Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter centrov za socialno delo do pridobivanja osebnih podatkov le na splošno, povezovanje se nanaša na veliko število zbirk podatkov, ki jih je mogoče povezovati, ter s tem pridobiti dostop do teh zbirk podatkov, medtem ko je ZZK-1 specialen procesni zakon, ki se nanaša na dostop do podatkov izključno v zemljiški knjigi. ZZK-1 je torej področni zakon, ki se nanaša le na vprašanje zemljiške knjige in pri tem samostojno ureja, na kakšen način je možno dostopati do posameznih podatkov v zemljiški knjigi. Iz navedenih razlogov sodišče meni, da je ZZK-1 specialnejši predpis.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - objava osebnih podatkov v medijih - relativna oseba iz javnega življenja - začasna odločba
V skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek tudi podatek o nakazilih s posameznikovega transakcijskega računa oziroma o prilivih na ta račun.
Iz določbe tretjega odstavka 7. člena ZVOP-1 izhaja, da morajo tudi mediji, če so del zasebnega sektorja, pridobiti osebno privolitev posameznika za objavo njegovih osebnih podatkov ali pa morajo imeti za to podlago v zakonu.
Nikjer v besedilu prvega odstavka 221. člena ZUP ni omenjeno, da mora za izdajo začasne odredbe groziti težko nadomestljiva ali nenadomestljiva škoda, čeprav se sodišče strinja, da je tudi nastanek škode lahko razlog za izdajo začasne odločbe. Škoda je sicer omenjena le v drugem odstavku 221. člena ZUP, ki pa določa primer, ko je udeležena tudi stranka z nasprotnim interesom. V obravnavanem primeru je tožena stranka ravnala pravilno, da je izdala začasno odločbo že zaradi narave same stvari. Ves čas, ko je osebni podatek neke osebe objavljen v določenem mediju, je ta oseba prizadeta v svojih pravicah že zgolj s tem, da je njen osebni podatek javno objavljen in ker v vsakem trenutku lahko vsakdo vpogleda v ta osebni podatek.