ZVOP-1 člen 30, 36. ZUP člen 252, 252/1, 254, 254/1.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - omejitev pravice do seznanitve z osebnimi podatki - pritožba - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - izrek odločbe druge stopnje
Tožena stranka z izrekom izpodbijane odločbe ni zadostila določbi prvega odstavka 252. člena ZUP, saj je v izreku v celoti izostala odločitev o sami pritožbi vlagatelja zahtevka. Z izrekom, kot ga je oblikovala tožena stranka, namreč ni odločila o bistvenem vprašanju, ali se pritožbi ugodi (deloma ali v celoti) ali pa se pritožba zavrne, temveč je pod točko 1 odločila zgolj o tem, da se s strani tožnika izdana prvostopenjska odločba odpravi, tožnik pa je v danem roku dolžan prosilcu posredovati skenirane reprodukcije 19 dokumentov, naštetih v nadaljnjih 19 alineah.
Tudi za izrek drugostopenjske odločbe, ki je v obravnavanem primeru predmet spora med strankama, velja določilo 213. člena ZUP.
osebni podatki - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - analiza DNK - dokument v elektronski obliki
Sodišče poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je prvostopenjski organ tožniku posredoval elektroferogram in da ni razumnih razlogov, da se ne bi verjelo navedbam tega organa, da je datum 6. 12. 2010, ki je zapisan na elektroferogramu, datum tiskanja elektroferograma ter da ga prvostopenjski organ hrani le v elektronski obliki in zaradi tehničnih lastnosti inštrumenta ni mogoče natisniti dokumenta z drugačnim datumom. Sodišče ocenjuje, da v tej zadevi niti ni bistveno, ali je tožnik zahteval elektroferogram v fizični ali kakšni drugi obliki, bistveno pri tej zadevi je, da mu je prvostopenjski organ poslal elektroferogram v edini obliki, s kakršno razpolaga.
inšpekcijski ukrep državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov - videonadzor - videonadzor nad okolico gostinskega lokala - videonadzor nad javnim dobrim - namen videonadzora - zakonsko dopusten namen
Tožeči stranki je bil zakonito izrečen inšpekcijski ukrep prenehanja izvajanja videonadzora nad okolico gostinskega lokala, saj med postopkom ni navedla dejstev, s katerimi bi izkazovala, da je izvajanje videonadzora vstopa ali izstopa v ali iz njenih poslovnih prostorov potrebno za varnost ljudi ali njenega premoženja.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlega posameznika - zahteva denacionalizacijskega upravičenca - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov
Upravljalec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku poseduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (kar tožnica ni), če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Pravni interes je vezan na zakonite dediče, zato tožnica ne more uspešno uveljavljati in izkazovati pravnega interesa kot denacionalizacijska upravičenka.
ZPlaSS člen 146, 146/3, 146/3-1, 146/4. ZIZ člen 40, 40/10. ZOdv člen 10, 10/2.
podatki iz registra transakcijskih računov fizičnih oseb - dostop do podatkov - zahteva odvetnika - izkazanost pravnega interesa
Za pridobitev osebnih podatkov o transakcijskih računih fizičnih oseb, ki se obdelujejo v registru transakcijskih računov, ne zadošča, da odvetnik predloži splošno pooblastilo stranke, pač pa mora izkazati, da podatke potrebuje za opravo konkretnega opravila v konkretni zadevi (pravni interes).
posredovanje osebnih podatkov - zavrnitev zahteve za izdajo potrdila - potrdilo o dejstvu, o katerem se vodi uradna evidenca - evidenca, ki je organ ne hrani več oziroma ne razpolaga več z njo
Tožeča stranka ne more zahtevati, da se ji izda potrdilo, če se uradne evidence o predmetnem dejstvu ne vodi več, in temu tožeča stranka v dejanskem pogledu tudi ni oporekala.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - vzpostavitev nove zbirke - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - nedovoljena obdelava osebnih podatkov
Osebni podatki se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Za obdelavo osebnih podatkov zdravnikov v obravnavanem primeru ni posebne zakonske podlage, zato bi bilo za obdelavo potrebno pridobiti osebno privolitev posameznega zdravnika. Pri tem je brezpredmetno, da so bili ti osebni podatki že objavljeni v drugih javno dostopnih virih.
ZVOP-1 člen 6, 6-1, 6-2, 30, 30/1, 31. SZ-1 člen 50, 50/3, 53, 53/4.
osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - upravljavec zbirke
Tožnica zahteva od upravljavca seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, podatki, ki jih opredeljujeta 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1 in ki jih upravljavec obdeluje skladno z določbami SZ-1. Določbe SZ-1 so tako v konkretnem primeru pravna podlaga (in vir) za obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo v zbirki osebnih podatkov lastnikov stanovanj (na ime B.B.), ki jo vodi upravljavec stavbe na podlagi pogodbe o upravljanju. Podatki se vodijo tudi za etažne lastnike, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali.
ZVOP-1 člen 16, 17, 21, 54. ZVDAGA člen 2, 34, 39, 40.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - hramba izvedeniških mnenj sodnega izvedenca - zbirka osebnih podatkov - prepoved obdelave osebnih podatkov - arhivsko gradivo
V konkretnem primeru so bili osebni podatki zbrani za potrebe sodnih postopkov, zato samostojni sodni izvedenec ni imel zakonske podlage za posredovanje izvedenskih ekspertiz z neanonimiziranimi osebnimi podatki bolnišnici. Po dosegu namena bi moral sodno izvedenske ekspertize uničiti ali osebne podatke anonimizirati.
ZVOP-1 člen 23, 23/3, 23/4, 34. ZMatR člen 29, 29/3. URS člen 35. ZUP člen 8.
varstvo osebnih podatkov - osebni podatki umrlih posameznikov - varstvo zasebnosti - pravica do vpogleda v matični register
Že neposredno na podlagi Ustave mora upravni organ v primerih zaradi varstva zasebnosti družinskih članov ali potomcev umrlega, v zvezi s katerim nekdo skuša pridobiti osebne podatke, v upravnem postopku ugotoviti in seznaniti vlagatelja o tem, ali ima upravni organ možnost obvestiti družinske člane ali potomce umrlega kot prizadete stranke v upravnem postopku – in če ima možnost, da jih tudi obvesti, da se tretja oseba želi seznaniti z osebnim podatkom umrlega svojca in jih hkrati kot prizadeto stranko povabi v postopek.
ZVOP-1 člen 54, 74. URS člen 15, 38, 153. ZInfP člen 8. ZIN člen 29, 32.
obdelava osebnih podatkov - poseg v ustavne pravice - videonadzor javnih površin - uporaba podatkov z namenom izrekanja prekrškovnih sankcij
Veljavni zakoni ne dajejo pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin za namene vodenja prekrškovnih postopkov, saj takšna obdelava v zakonu ni določena niti z določili ZVOP-1, niti ZVCP, ZP-1, ZLS in ZORed. Šele, če so ti posegi izrecno dovoljeni, pride v poštev presoja še z vidika načela sorazmernosti, saj tožniku, ki je po svojem pravnem statusu organ lokalne skupnosti, nobeden od specialnih zakonskih predpisov ne daje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov vseh posameznikov, ki se naključno znajdejo na videonadzornem območju, z namenom ugotavljanja ali in kateri prekršek je bil storjen, posledično pa tudi nadaljnjega pridobivanja podatkov o lastniku napačno parkiranega vozila in kršitelju zaradi izrekanja glob.
ZUP člen 8, 9, 9/1, 9/3, 138, 138/1, 214, 237. ZIN člen 3, 19, 29. ZVOP-1 člen 3, 6, 8, 10, 50, 54. ZDR člen 26, 26/1, 27, 27/1, 46. ZZZPB člen 6, 6b. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/2. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencije za zaposlovanje člen 19.
varstvo osebnih podatkov v zasebnem sektorju - inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - obdelava osebnih podatkov v zvezi z delovnimi razmerji - delo dijakov, študentov in iskalcev zaposlitve - načelo zaslišanja stranke - načelo sorazmernosti - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Nadzornik, ki pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi kršitev zakona, ima „pravico takoj“ odrediti odpravo nepravilnosti, glede na okoliščine konkretnega primera. Pravica odločiti takoj pa ne pomeni, da lahko organ kadar koli ne glede na konkretne okoliščine primera in ne glede na to, katero je ključno sporno vprašanje, odloči takoj brez zaslišanja stranke oziroma brez možnosti, da se stranka pred izdajo odločbe izreče o ključnih dejstvih. V konkretni zadevi tožena stranka, ni odločila takoj v smislu 1. odstavka 54. člena ZVOP-1, čeprav se na to določilo v odločbi sklicuje, niti ni navedla nobenega razloga, da gre za nujen in neodložljiv ukrep. Če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe, inšpektor pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku pisno ali ustno izjavi o „ugotovljenih dejstvih in okoliščinah“.
V konkretni zadevi je eno od bistvenih vprašanj, ki je ostalo med strankama nerazčiščeno, zakaj naj bi bila obdelava predmetnih podatkov (ne)ustrezna oziroma (ne)potrebna in po obsegu (ne)primerna glede na namen, za katerega se zbirajo in obdelujejo. Tožnik je sicer formalno imel možnost, da poda pripombe na zapisnik in je to možnost tudi izkoristil, vendar pa je bila zaradi odsotnosti navedbe ključnih ugotovitev in podlage za predvideni ukrep v zapisniku ta procesna možnost tožeče stranke zgolj navidezna.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-1, 6/1-2, 8, 8/2, 10, 34, 54, 72, 73. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov člen 3, 29, 30, 26. točka Preambule. ZInfP člen 8. URS člen 35, 38.
osebni podatek - varstvo osebnih podatkov - telefonska številka - uporaba osebnih podatkov posameznika za neposredno trženje - zahteva za prenehanje uporabe osebnih podatkov - uporaba prava EU
Za določitev oziroma opredelitev osebnega podatka je pomembno, ali je posameznik „določljiv“. Tudi zgolj podatek o telefonski številki je lahko osebni podatek v smislu 3(1) člena Direktive št. 95/46/ES. Pri varstvu zasebnosti niti ni bistveno ali gre za številko službenega telefona.
Tožena stranka je z odločitvijo v I.b točki izreka izpodbijane odločbe (da mora spremeniti splošne pogoje poslovanja), varovala javni interes pred tveganjem, da ne bi tudi v drugih primerih prišlo do posega v zasebnost posameznikov v zvezi z varstvom osebnih podatkov zaradi zbiranja in obdelave telefonskih številk po odjavi privolitve v obdobju 7 let po odjavi privolitve. Odklonitev privolitve v v reklamno obveščanje in obdelavo podatkov po odjavi od komercialnih storitev namreč že na podlagi zakona učinkuje takoj ob prejemu.
ZVOP-1 člen 6, 6/1, 6/1-14, 6/1-16. ZUP člen 9, 74, 78, 181-187, 237, 237/2. ZUS-1 člen 64, 64/2.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - osebna privolitev posameznika - upravni postopek - načelo zaslišanja stranke - zaslišanje priče - izvršitev izpodbijanega upravnega akta - upravni spor - pravni interes - ugotovitev nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta
Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora je bilo treba ugotavljati, ali je bila obdelava osebnih podatkov zakonita po stanju na dan opravljanja inšpekcijskega nadzora, ko je veljal ZVOP-1, ne pa po stanjih v času pred 1. 1. 2005, to je v času veljavnosti prej veljavnih zakonov o varstvu osebnih podatkov. Na dan inšpekcijskega nadzora je bila ključna privolitev posameznika, ki je bila lahko podana tudi zgolj ustno ali z drugim konkludentnim dejanjem. Glede na določilo 10. in 6. člena ZVOP-1, ko zadostuje za vpis v članstvo že zgolj ustno izražena želja, zakonitosti obdelave osebnih podatkov posameznika ni mogoče ugotavljati drugače, kot le z zaslišanjem tega posameznika.
Vsak sodni postopek predstavlja zaključeno celoto in če se dokaz iz drugega sodnega postopka uporabi hkrati kot dokaz v nekem povsem drugem upravnem postopku, je treba pred izdajo upravne odločbe stranko v upravnem postopku s tem dokazom seznaniti, če (želi) upravni organ na njem utemelji(ti) svojo odločbo.
ZUP ima v členih od 181 do 187 zelo podrobna določila o zaslišanju prič. Zasliševanje prič po telefonu pa ni v skladu z ZUP. V skladu s 1. odstavkom 74. člena ZUP se o ustni obravnavi, o ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih pomembnejših dejanjih v postopku sestavi zapisnik, katerega ne more nadomestiti uradni zaznamek o pridobitvi izjave določene osebe, pridobljene zgolj na podlagi telefonskega pogovora.
Če zavezanec izpodbijano odločbo izvrši, ker mu je inšpekcijski organ tako odredil, to še ne pomeni, da se z njo strinja in da nima več pravnega interesa za ugotovitev, da izdaja odločbe ni bila zakonita oziroma utemeljena. Pač pa iz navedenega razloga, ker je bila torej odločba že izvršena, sodišče v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe ni odpravilo in zadeve ni vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, ker taka odločitev ne bi bila več smiselna. Zato je zgolj ugotovilo, da je izpodbijana odločba nezakonita.
osebni podatki - podatek o zaposlitvi - posredovanje osebnih podatkov odvetniku - pogoji za posredovanje podatkov - pravni interes
Ker je tožnik (odvetnik) zahtevi za posredovanje osebnih podatkov o dolžniku priložil le splošno pooblastilo za zastopanje, ne pa tudi izvršilnega naslova, s katerim bi po desetem odstavku 40. člena ZIZ izkazal pravni interes za dostop do zahtevanih podatkov, je bila njegova vloga za posredovanje osebnih podatkov utemeljeno zavrnjena.
sodno varstvo - obrazložitev odločbe - upravni spor - izpodbijani akt - osebni podatki - pokop - podatki o pokopu osebe - zavrnitev zahteve za posredovanje podatkov - tehtanje ustavnih pravic v koliziji
Ker je iz tožbenega zahtevka razvidno, da tožnica želi, naj sodišče ugotovi, da je tožena stranka s svojim ravnanjem posegla v njeno človekovo pravico, in toženi stranki prepove nadaljevanje tega ravnanja, iz obrazložitve tožbe pa izhaja, da se to dejanje tožene stranke nanaša na njen akt (z izpisano opravilno številko in datumom), s katerim se tožnici odklanja posredovanje zahtevanih podatkov, je sodišče štelo, da ima tožnica zagotovljeno (redno) sodno varstvo v upravnem sporu v smislu 1. odstavka 2. člena ZUS-1. Omenjeni akt oziroma zavrnilno odločitev (izdano v obliki dopisa) je tako obravnavalo kot izpodbijani upravni akt. Ta ni zakonit, ker ni bil izdan v obliki odločbe z vsemi predpisanimi sestavinami po 210. členu ZUP.
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka opraviti tehtanje dveh ustavnih pravic v koliziji (pravice do pietete pokojnice in pravice v zvezi z varstvom njene zasebnosti) in nato ugotoviti, ali so podatki, ki jih tožnica zahteva, takšni osebni podatki, s katerimi tožena stranka razpolaga ali ne, in ali so del njene zbirke podatkov po ZVPO-1 ali ne.
osebni podatki - varstvo osebnih podatkov - zahteva po posredovanju osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - pravni interes za pridobitev osebnih podatkov
Iz citiranih določb ZVOP-1 izhaja, da mora tisti, ki želi od upravljavca osebnih podatkov oziroma v tem primeru od upravljavca centralnega registra prebivalstva oziroma evidence stalno in začasno prijavljenih prebivalcev, pridobiti osebne podatke druge osebe, izkazati konkreten pravni interes, torej na zakonu utemeljeno osebno korist. Osebna korist, ki jo pričakuje od tega, da bo pridobil podatek iz javne evidence, mora torej biti oprta na zakon (zakon mu to korist omogoča oziroma dodeljuje), zainteresirani posameznik pa jo lahko uveljavi le tako, da od upravnega organa iz javne evidence izve oziroma pridobi relevanten osebni podatek.
ZZVZZ člen 35, 35. ZDD člen 9, 13, 9, 13. ZDR člen 46, 46/1, 46, 46/1. ZVOP-1 člen 37, 8, 10, 11, 37, 8, 10, 11.
licenca - nadzor bolniškega staleža - registracija za opravljanje dejavnosti - detektiv - varstvo osebnih podatkov
Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani tožeče stranke so določila 2. odst. 10. člena in 1. odstavka 11. člena ZVOP-1 ter določilo 2. odstavka 46. člena ZDR, pri čemer se pojem "delavec" ne uporablja ozko v smislu osebe, ki je zaposlena pri delodajalcu. Ni mogoče šteti, da "registracija" po 1. odstavku 11. člena ZVOP-1 pomeni sestavljeni akt vpisa v sodni register pri pristojnem sodišču in pridobitev licence po ZZD.
dovolitev vpogleda v osebne podatke v razumnem roku
Za sodno varstvo pravice iz 8.b. člena Konvencije ni pomembno, da v zadevi ni bistveno, kdaj je bila prosilki izdana odločba o dovolitvi izpisa, ampak je bistveno, kdaj ji je bil dovoljen izpis, saj Konvencija uporablja pojem "potrdilo". Zato ne samo dovolitev vpogleda v spis z dne 22. 5. 2007, ampak tudi odločitev tožene stranke z dne 25. 9. 2007, in odločitev Informacijskega pooblaščenca z dne 5. 12. 2007, ki je bila posledica odločitve tožene stranke, izkazujejo, da v konkretnem primeru ni šlo za nerazumen čas in za ravnanje z večjimi zamudami (8.b. člena Konvencije). Zato sodišču v tej presoji niti ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za presojo (ne)sorazmernosti prekoračitve razumnega roka, ki bi jih sodišče po analogiji uporabilo ob upoštevanju kriterijev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah sojenja v razumnem roku.
ZUP člen 279, 279. ZIN člen 20, 29, 20, 29. ZVOP-1 člen 50, 50. ZInfP člen 8, 8. ZUS-1 člen 27, 27.
varstvo osebnih podatkov - vstop inšpektorja v prostore brez vednosti lastnika - ničnost upravnega akta
V zvezi z vstopom v prostore tožeče stranke brez vednosti njenega predstavnika so bistvena določila 1. odstavka 20. člena in 3. odstavka 29. člena ZIN v zvezi z določilom 50. člena ZVOP-1 in 3. odstavkom 8. člena ZInfP. Tožbeni argument za ničnost odločbe je očitno neutemeljen, kajti zahteva stranke za začetek postopka (4. točka 1. odstavka 279. člena ZUP) je potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti.