dovolitev vpogleda v osebne podatke v razumnem roku
Za sodno varstvo pravice iz 8.b. člena Konvencije ni pomembno, da v zadevi ni bistveno, kdaj je bila prosilki izdana odločba o dovolitvi izpisa, ampak je bistveno, kdaj ji je bil dovoljen izpis, saj Konvencija uporablja pojem "potrdilo". Zato ne samo dovolitev vpogleda v spis z dne 22. 5. 2007, ampak tudi odločitev tožene stranke z dne 25. 9. 2007, in odločitev Informacijskega pooblaščenca z dne 5. 12. 2007, ki je bila posledica odločitve tožene stranke, izkazujejo, da v konkretnem primeru ni šlo za nerazumen čas in za ravnanje z večjimi zamudami (8.b. člena Konvencije). Zato sodišču v tej presoji niti ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za presojo (ne)sorazmernosti prekoračitve razumnega roka, ki bi jih sodišče po analogiji uporabilo ob upoštevanju kriterijev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah sojenja v razumnem roku.
ZUP člen 279, 279. ZIN člen 20, 29, 20, 29. ZVOP-1 člen 50, 50. ZInfP člen 8, 8. ZUS-1 člen 27, 27.
varstvo osebnih podatkov - vstop inšpektorja v prostore brez vednosti lastnika - ničnost upravnega akta
V zvezi z vstopom v prostore tožeče stranke brez vednosti njenega predstavnika so bistvena določila 1. odstavka 20. člena in 3. odstavka 29. člena ZIN v zvezi z določilom 50. člena ZVOP-1 in 3. odstavkom 8. člena ZInfP. Tožbeni argument za ničnost odločbe je očitno neutemeljen, kajti zahteva stranke za začetek postopka (4. točka 1. odstavka 279. člena ZUP) je potrebna samo, ko gre za primer upravnega postopka, ki se lahko začne samo na zahtevo stranke, ne pa tudi, ko gre za postopek po uradni dolžnosti.