izvedenstvo - postavitev izvedenca - izredna pravna sredstva - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - kršitev pravice do obrambe
1) Dejstvo, da sodišče ni ugodilo vsem dokaznim predlogom obsojenčevega zagovornika še ne pomeni, da je s tem kršilo obsojenčevo pravico do obrambe.
2) Strokovnjak, ki je podal mnenje po naročilu stranke, sploh ne bi smel biti odrejen za izvedenca v isti zadevi, saj se glede takega izvedenca lahko pojavlja dvom glede njegove objektivnosti. Tako mnenje je lahko le podlaga za odločitev sodišča, da samo odredi izvedenca.
Kot redni prejemek tožeče stranke pri odločanju o pravici do priznavalnine se upošteva pokojnina, ki jo mesečno prejema iz tujine (1. odstavek 6. člena ZVUV).
Šteje se, da je bila pošiljka, ki se osebno vroča, pravilno vročena, če je vročevalec tudi po drugi neuspešni vročitvi, v poštnem predalu pustil sporočilo, iz katerega je razvidno, kje je poštna pošiljka. To sporočilo ustrezno nadomešča pribitje na vrata.
V postopku denacionalizacije objekta in zemljišča, na katerem ta stoji, ki pa je bilo po podržavljenju še nezakonito pozidano z garažami, mora upravni organ že v tem postopku kot predhodno vprašanje rešiti vprašanje parcelacije oz. določitev funkcionalnega zemljišča k objektu, ki je predmet denacionalizacije.
Zatrjevanje nepravilne vročitve sklepa o dovolitvi izvršbe, ki pa tudi sicer ne izhaja iz upravnih spisov, ne more biti podlaga za ugoditev pritožbi tožeče stranke zoper nov sklep o denarni kazni, ker prejšnji ni bil izvršen, saj tožeča stranka kot zavezanec ne zatrjuje, da je izvršila naloženi varstveni ukrep.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe
Izvajalec gradbenih del je odgovoren za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost (1. odst. 644.čl. ZOR). Odgovornost izvajalca je primarna. Projektant odgovarja, če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu. Vendar odgovornost projektanta ne izključuje vselej odgovornosti izvajalca. Izvajalec, ki je strokovno usposobljen, je dolžan opozoriti naročnika na napako v projektu.
Sodišče mora v postopku za priznanje tuje sodne odločbe presojati le pogoje iz 87. do 92. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82). To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Sodišče ne sme preizkušati, ali je tuje sodišče v postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je o zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Navedene nepravilnosti bi moral nasprotni udeleženec uveljavljati v postopku pred tujim sodiščem.
Padec prometa sam po sebi ni razlog za odpis davčnega dolga, nastalega v preteklem obdobju. Po 107. členu ZDoh je razlog za odpis, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Preživnina zakonca po razvezi ima vlogo dodatka k preživljanju in zagotovitvi socialne varnosti, če ima upravičenec tudi lastna sredstva za preživljanje oziroma lastno premoženje.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-11. ZTLR člen 28.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah - litispendenca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
I. Pravnomočnost sanira litispendenco. II. Sklicevanje na strožjo ureditev v ODZ ne more pripeljati do za nasprotnega toženca ugodnejše odločitve. Če je sodišče že po milejših določbah ugotovilo, da do priposestvovanja ni prišlo, bi do takšnega rezultata prišlo še toliko prej, če bi uporabilo strožja merila. Sicer pa je sodna praksa že v letu 1960 zavzela stališče, da priposestvovalna doba 30 let ni v skladu z veljavnim pravnim redom in z načelom pravne varnosti (Poročilo VS Slovenije, št. I/1960, str. 9-12). Že odtlej dalje je sodna praksa priznavala najdaljšo priposestvovalno dobo dvajset let. Obe ureditvi pa izključujeta možnost priposestvovanja v primeru, ko gre za prekaristično razmerje.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - prejšnje stanovanje v drugi državi (bivši republiki SFRJ) - ničnost
Po 25.6.1991 zvezni predpisi o vojaških stanovanjih niso več veljali. Razmerja z drugimi republikami, ki so jih dotlej urejali zvezni predpisi, so po 25.6.1991 postala razmerja z mednarodnim elementom. Zanje je veljalo notranje pravo le, če so nanj napotovala pravila mednarodnega zasebnega prava. Ne ZSR ne zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82) nista imela posebnih določb o zamenjavi stanovanj na območju različnih držav. Tudi nobena mednarodna pogodba takšne zamenjave stanovanj ni urejala.
Ker zamenjave stanovanj z območja več držav notranje pravo ni urejalo, je bilo potrebno za presojo zakonitosti vselitve v ta stanovanja po navedenem datumu uporabiti druge določbe notranjega prava, ki so urejale druge podlage za zakonito vselitev v stanovanje. Ker pogodba o zamenjavi vsebinsko nadomešča dve dodelitvi stanovanj, torej predvsem tiste, ki urejajo dodelitev.
Molka organa tožeče stranke ob prevzemu pogodbe o zamenjavi samega po sebi ni mogoče kvalificirati za nepošteno ravnanje. Zato določbe 2. odstavka 104. člena ZOR, tudi če bi šteli, da velja tudi za stanovanjska razmerja, ne bi bilo mogoče uporabiti.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahtevka za denacionalizacijo
V času sklenitve sporne pogodbe je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ 12/57, 53/62 in 13/65, v nadaljevanju Zakon o razlastitvi/57), ki glede višine odškodnine za razlaščena zemljišča še ni bil prilagojen Ustavi iz leta 1963. Določilo o pravični odškodnini s konkretizacijo tega načela v nadaljnjih določbah je prinesla šele sprememba Zakona o razlastitvi/57 v letu 1968 (Ur.l. SFRJ 5/68). Zato ni pravilna presoja pritožbenega sodišča, da je pomembno le to, da Temeljni zakon o razlastitvi iz leta 1947 v času sklenitve sporne pogodbe ni več veljal.
Določitev funkcionalnega zemljišča je stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku (3. odstavek 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Zato ne gre za stvar iz sodne pristojnosti ali za stvar, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka 267. člena ZUP).
Gozdna gospodarstva republiškega pomena neposredno vodi in nadzoruje (republiški) Minister za gozdarstvo. Gozdna gospodarstva so bila temeljni organ za upravo gozdov (1. odst. 30. čl. ZZG in ZG). Gozdno gospodarstvo Celje pa je bilo državno gospodarsko podjetje (prim. 2. odst. 30. čl. ZZG in ZG) republiškega pomena (glej Odločbo Vlade LRS o novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi - prečiščeno besedilo - Ur.l. LRS 5/52). Zato ni pravilna presoja, da mora za gozdove, ki jih je po sklepu o zaplembi premoženja prevzelo GG Celje, plačati odmeno pravna naslednica okrajnega ljudskega odbora, v kateri se gozdovi nahajajo.
Pravno nasledstvo za ostale zaplenjene nepremičnine.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - priznavanje stanovanjske pravice s konkludentnimi dejanji
Po osamosvojitvi RS poveljstva garnizije bivše JLA niso bila več upravičena razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA. Konkludentnega priznavanja stanovanjske pravice tožena stranka ni dokazala.
Vloge in opozorila občanov in organizacij v postopku po uradni dolžnosti niso zahteve za uvedbo upravnega postopka, temveč le podlaga za morebitno uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Oseba, ki je dala opozorilo ali vlogo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stečaj denacionalizacijskega zavezanca pred uveljavitvijo ZDen
Sedmi udeleženec sicer v reviziji pravilno ugotavlja, da sile in/ali grožnje ni mogoče utemeljevati le s splošnimi razmerami v času, ko je do pravnoposlovnega razpolaganja s premoženjem prišlo.
Stečaj zavezanca, ki je bil uveden pred ZDen, je ovira za denacionalizacijo z vrnitvijo premoženja v naravi. Pravice denacionalizacijskih upravičencev nastanejo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, če zakon za določene učinke ne določa drugače. Drugače določa v 88. členu, v katerem je prepovedano razpolaganje s premoženjem od uveljavitve ZDen dalje. Prepovedano pa je le pravnoposlovno razpolaganje in ne prisilni ukrepi, določeni na podlagi zakona.