Kot redni prejemek tožeče stranke pri odločanju o pravici do priznavalnine se upošteva pokojnina, ki jo mesečno prejema iz tujine (1. odstavek 6. člena ZVUV).
Šteje se, da je bila pošiljka, ki se osebno vroča, pravilno vročena, če je vročevalec tudi po drugi neuspešni vročitvi, v poštnem predalu pustil sporočilo, iz katerega je razvidno, kje je poštna pošiljka. To sporočilo ustrezno nadomešča pribitje na vrata.
V postopku denacionalizacije objekta in zemljišča, na katerem ta stoji, ki pa je bilo po podržavljenju še nezakonito pozidano z garažami, mora upravni organ že v tem postopku kot predhodno vprašanje rešiti vprašanje parcelacije oz. določitev funkcionalnega zemljišča k objektu, ki je predmet denacionalizacije.
Zatrjevanje nepravilne vročitve sklepa o dovolitvi izvršbe, ki pa tudi sicer ne izhaja iz upravnih spisov, ne more biti podlaga za ugoditev pritožbi tožeče stranke zoper nov sklep o denarni kazni, ker prejšnji ni bil izvršen, saj tožeča stranka kot zavezanec ne zatrjuje, da je izvršila naloženi varstveni ukrep.
izvedenstvo - postavitev izvedenca - izredna pravna sredstva - razlogi za vložitev izrednega pravnega sredstva - kršitev pravice do obrambe
1) Dejstvo, da sodišče ni ugodilo vsem dokaznim predlogom obsojenčevega zagovornika še ne pomeni, da je s tem kršilo obsojenčevo pravico do obrambe.
2) Strokovnjak, ki je podal mnenje po naročilu stranke, sploh ne bi smel biti odrejen za izvedenca v isti zadevi, saj se glede takega izvedenca lahko pojavlja dvom glede njegove objektivnosti. Tako mnenje je lahko le podlaga za odločitev sodišča, da samo odredi izvedenca.
gradbena pogodba - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe
Izvajalec gradbenih del je odgovoren za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost (1. odst. 644.čl. ZOR). Odgovornost izvajalca je primarna. Projektant odgovarja, če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu. Vendar odgovornost projektanta ne izključuje vselej odgovornosti izvajalca. Izvajalec, ki je strokovno usposobljen, je dolžan opozoriti naročnika na napako v projektu.
Sodišče mora v postopku za priznanje tuje sodne odločbe presojati le pogoje iz 87. do 92. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82). To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Sodišče ne sme preizkušati, ali je tuje sodišče v postopku pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi ne, ali je o zadevi materialnopravno pravilno odločilo. Navedene nepravilnosti bi moral nasprotni udeleženec uveljavljati v postopku pred tujim sodiščem.
Vloge in opozorila občanov in organizacij v postopku po uradni dolžnosti niso zahteve za uvedbo upravnega postopka, temveč le podlaga za morebitno uvedbo postopka po uradni dolžnosti. Oseba, ki je dala opozorilo ali vlogo, nima lastnosti stranke v inšpekcijskem postopku in ne more zahtevati izdaje inšpekcijskega ukrepa.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - stečaj denacionalizacijskega zavezanca pred uveljavitvijo ZDen
Sedmi udeleženec sicer v reviziji pravilno ugotavlja, da sile in/ali grožnje ni mogoče utemeljevati le s splošnimi razmerami v času, ko je do pravnoposlovnega razpolaganja s premoženjem prišlo.
Stečaj zavezanca, ki je bil uveden pred ZDen, je ovira za denacionalizacijo z vrnitvijo premoženja v naravi. Pravice denacionalizacijskih upravičencev nastanejo s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, če zakon za določene učinke ne določa drugače. Drugače določa v 88. členu, v katerem je prepovedano razpolaganje s premoženjem od uveljavitve ZDen dalje. Prepovedano pa je le pravnoposlovno razpolaganje in ne prisilni ukrepi, določeni na podlagi zakona.
Zmotno je stališče, da je treba določbo 16. člena zakona o tujcih razlagati tako, da je z dovoljenjem za začasno prebivanje tujca zajeto tudi začasno prebivanje državljana druge republike na območju Republike Slovenije na podlagi prijave začasnega prebivališča po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur.l. SRS, št. 6/83 in Ur.l. RS, št. 26/90 in 11/91).
ZSR člen 1, 1/1, 1/2, 10, 44, 44/1.SZ člen 117, 117/1.
privatizacija stanovanj - začasna uporaba stanovanja - preoblikovanje pravice začasne uporabe v stanovanjsko pravico
Dodelitvena odločba ne vsebuje roka za dodelitev primernega stanovanja, temveč govori o tem, da se sporno stanovanje tožnici "dodeljuje le za določen čas, dokler ne bo na razpolago drugo primerno stanovanje". Ob taki opredelitvi časa ne more biti sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, ki dopušča možnost preoblikovanja začasne uporabe stanovanja, ustanovljene po 1. odst. 44. člena ZSR, v trajno stanje. Tega glede na sistemsko izhodišče ZSR ni mogoče zagovarjati. Tako pa je pravno odločilno, ali je tožena stranka po dodelitvi spornega stanovanja tožnici v začasno uporabo pozneje dodelila tožnici drugo stanovanje, kakor je v odgovoru na tožbo navedla - da pa se tožnica vanj ni preselila, ampak je ostala v spornem stanovanju. Brez odgovora na to vprašanje, ni mogoče imeti popolne dejanske podlage za odgovor na vprašanje, ali je bila tožnica v trenutku uveljavitve SZ imetnica stanovanjske pravice za sporno stanovanje - ali pa je tudi še v tem trenutku imela le pravico začasne uporabe tega stanovanja.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije po 25.6.1991 - priznavanje stanovanjske pravice s konkludentnimi dejanji
Po osamosvojitvi RS poveljstva garnizije bivše JLA niso bila več upravičena razpolagati s stanovanji iz stanovanjskega fonda bivše JLA. Konkludentnega priznavanja stanovanjske pravice tožena stranka ni dokazala.
vročanje pisanj - način vročanja - vročanje pooblaščencu - zaslišanje strank - vročanje vabil osebno strankam - mirovanje postopka
To, da tožnik ni bil sam povabljen na obravnavo, je ugotovljeno, vendar s tem pravila postopka niso bila prekršena, ker se po določbi 138.čl. ZPP sodna pisanja vročajo pooblaščencu stranke, ne stranki sami, če ni v tem zakonu drugače določeno. V 293.čl. ZPP, ki obravnava razpis naroka za glavno obravnavo, o tem ni posebne določbe. 268. člen ZPP, ki ureja vabilo stranki na zaslišanje, pa ima pomen in posledice za dokazni postopek, ne pa za nastop mirovanja.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k ohranitvi zapustnikovega premoženja - sosporništvo - sodediči
I.Ni mogoče pritrditi revizijski graji uporabe materialnega prava, ko je bilo v izpodbijani sodbi kot podlaga za izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 upoštevano, da je tožnik devet let skrbel za redno letno vzdrževanje sporne stanovanjske hiše in pri tem mdr. poskrbel tudi za vzdrževalna dela, ki so v sodbi posebej navedena.
II. Potomec, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 oziroma po 32. členu ZD/76 mora po materialnem pravu vložiti tožbo zoper vse sodediče, ki ne priznavajo brezpogojno utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine - in le zoper te sodediče, ne pa tudi zoper tiste, ki utemeljenost take njegove zahteve (v zapuščinskem postopku ali v zvezi z njim) brezpogojno priznavajo.
Gozdna gospodarstva republiškega pomena neposredno vodi in nadzoruje (republiški) Minister za gozdarstvo. Gozdna gospodarstva so bila temeljni organ za upravo gozdov (1. odst. 30. čl. ZZG in ZG). Gozdno gospodarstvo Celje pa je bilo državno gospodarsko podjetje (prim. 2. odst. 30. čl. ZZG in ZG) republiškega pomena (glej Odločbo Vlade LRS o novi ureditvi gozdnih gospodarstev v republiški gospodarski upravi - prečiščeno besedilo - Ur.l. LRS 5/52). Zato ni pravilna presoja, da mora za gozdove, ki jih je po sklepu o zaplembi premoženja prevzelo GG Celje, plačati odmeno pravna naslednica okrajnega ljudskega odbora, v kateri se gozdovi nahajajo.
Pravno nasledstvo za ostale zaplenjene nepremičnine.
Tožena stranka ni odločala o pritožbi tožečih strank, ki zoper prvostopno odločbo pritožbe nista vložili. Zato odločba tožene stranke, ki jo tožeči stranki izpodbijata, očitno ne posega v njuno pravico ali njuno neposredno, na zakon oprto osebno korist (3. točka 1. odstavka 30. člena ZUS).
Sodišče druge stopnje je najprej preskusilo sodbo prve stopnje s stališča predpostavke, da je pasivna legitimacija tožencev podana, in utemeljilo svojo presojo, zakaj je bil tožbeni zahtevek na prvi stopnji pravilno zavrnjen. Pri takem pristopu k preskusu prvostopne odločitve ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni podrobneje odgovorilo na pritožbena stališča tožeče stranke o tem, da je tožila pravo stranko.