privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
SZ je dal pravico do nakupa prejšnjega družbenega stanovanja (pod pogoji, določenimi v njegovih privatizacijskih določbah) krogu oseb, določenemu v tej zakonski določbi - izbiro, ali bo in katera oseba iz tega kroga bo dejansko uveljavila to pravico, pa je prepustil prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice. Ko je tako, pa seveda ni mogoče pritrditi stališču, da naj bi pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. člena SZ imela naravo odstopa pravice do odkupa - zaradi česar bi veljalo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kakor jih sam ima.
carinjenje blaga - vložitev deklaracije - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Naknaden obračun uvoznih davščin je mogoč, če se na podlagi podatkov iz UCD, od katerih je odvisen obračun listin, ugotovi, da obračun ne ustreza dejanskemu stanju blaga oziroma, če so bile uvozne davščine plačane v večjem ali manjšem znesku od predpisanega.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pridobljene pravice - prejšnje stanovanje, ki ne spada v stanovanjski sklad JLA
Po osamosvojitvi RS poveljstva garnizije bivše JLA niso bila več upravičena razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Ni pomembno, da je toženka pred preselitvijo v sporno stanovanje že imela stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ji je bila dodeljena z odločbo Občine z dne 11.6.1964.
Carinske in druge dajatve se ne priznavajo po uradni dolžnosti, ampak jih mora stranka v UCD izrecno uveljavljati. Če UCD ni vložena, uveljavljanje oprostitev in olajšav v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ni več mogoče, ker se šteje, da je blago dano v prost promet pred carinjenjem.
Padec prometa sam po sebi ni razlog za odpis davčnega dolga, nastalega v preteklem obdobju. Po 107. členu ZDoh je razlog za odpis, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Določitev funkcionalnega zemljišča je stvar, o kateri se odloča v upravnem postopku (3. odstavek 46. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor). Zato ne gre za stvar iz sodne pristojnosti ali za stvar, o kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (1. točka 267. člena ZUP).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01704
ZNP člen 34.
dovoljenost revizije - revizija v zapuščinskem postopku
Zapuščinski postopek je vrsta nepravdnega postopka. Po 34. členu zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86), revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78) ne določa, da je revizija dovoljena. Če pa je tako, tudi ni mogoče uporabiti 1. odstavka 400. člena ZPP. Ta določba ureja revizijo v pravdnem postopku.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Preživnina zakonca po razvezi ima vlogo dodatka k preživljanju in zagotovitvi socialne varnosti, če ima upravičenec tudi lastna sredstva za preživljanje oziroma lastno premoženje.
pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahtevka za denacionalizacijo
V času sklenitve sporne pogodbe je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ 12/57, 53/62 in 13/65, v nadaljevanju Zakon o razlastitvi/57), ki glede višine odškodnine za razlaščena zemljišča še ni bil prilagojen Ustavi iz leta 1963. Določilo o pravični odškodnini s konkretizacijo tega načela v nadaljnjih določbah je prinesla šele sprememba Zakona o razlastitvi/57 v letu 1968 (Ur.l. SFRJ 5/68). Zato ni pravilna presoja pritožbenega sodišča, da je pomembno le to, da Temeljni zakon o razlastitvi iz leta 1947 v času sklenitve sporne pogodbe ni več veljal.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - nezakonita vselitev (zamenjava) - prejšnje stanovanje v drugi državi (bivši republiki SFRJ) - ničnost
Po 25.6.1991 zvezni predpisi o vojaških stanovanjih niso več veljali. Razmerja z drugimi republikami, ki so jih dotlej urejali zvezni predpisi, so po 25.6.1991 postala razmerja z mednarodnim elementom. Zanje je veljalo notranje pravo le, če so nanj napotovala pravila mednarodnega zasebnega prava. Ne ZSR ne zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82, p. 72/82) nista imela posebnih določb o zamenjavi stanovanj na območju različnih držav. Tudi nobena mednarodna pogodba takšne zamenjave stanovanj ni urejala.
Ker zamenjave stanovanj z območja več držav notranje pravo ni urejalo, je bilo potrebno za presojo zakonitosti vselitve v ta stanovanja po navedenem datumu uporabiti druge določbe notranjega prava, ki so urejale druge podlage za zakonito vselitev v stanovanje. Ker pogodba o zamenjavi vsebinsko nadomešča dve dodelitvi stanovanj, torej predvsem tiste, ki urejajo dodelitev.
Molka organa tožeče stranke ob prevzemu pogodbe o zamenjavi samega po sebi ni mogoče kvalificirati za nepošteno ravnanje. Zato določbe 2. odstavka 104. člena ZOR, tudi če bi šteli, da velja tudi za stanovanjska razmerja, ne bi bilo mogoče uporabiti.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-11. ZTLR člen 28.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah - litispendenca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
I. Pravnomočnost sanira litispendenco. II. Sklicevanje na strožjo ureditev v ODZ ne more pripeljati do za nasprotnega toženca ugodnejše odločitve. Če je sodišče že po milejših določbah ugotovilo, da do priposestvovanja ni prišlo, bi do takšnega rezultata prišlo še toliko prej, če bi uporabilo strožja merila. Sicer pa je sodna praksa že v letu 1960 zavzela stališče, da priposestvovalna doba 30 let ni v skladu z veljavnim pravnim redom in z načelom pravne varnosti (Poročilo VS Slovenije, št. I/1960, str. 9-12). Že odtlej dalje je sodna praksa priznavala najdaljšo priposestvovalno dobo dvajset let. Obe ureditvi pa izključujeta možnost priposestvovanja v primeru, ko gre za prekaristično razmerje.
Uvozniku ni mogoče dovoliti razdolžitve začasnega uvoza za ukradeno motorno vozilo, ker carinski zakon določa možnost razdolžitve le za uvoženo blago, ki je brez krivde uvoznika uničeno ali v takšni meri poškodovano, da se ne more uporabiti za namene, zaradi katerih je bilo začasno uvoženo, ne določa pa tega za ukradeno blago.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka - hranilnica
Sodišče ne more rešiti spora, če iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih dokazov, izpeljanih v upravnem postopku, je upravni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo likvidacijskega postopka za hranilnico, niti niso v odločbi navedeni razlogi, ki so bili odločilni za presojo dokazov, niti niso navedene določbe materialnih predpisov, ki so bili podlaga za meritorno odločitev.
Odločba o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1991 ni nov dokaz, ki bi predstavljal obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 249. člena ZUP za odmerno odločbo o davku za leto 1990.
Če tujemu državljanu po izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila (manj kot 3 leta do upokojitve) ni mogoče zagotoviti zaposlitve zato, ker nima delovnega dovoljenja, ne pridobi pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po 3. odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo ZPP (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000,00 SIT.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile in zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahtevka za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije
Zahteva za denacionalizacijo premoženja (hiše s pripadajočim zemljiščem), ki je prešlo v družbeno lastnino s prodajno pogodbo, sklenjeno leta 1976, ni utemeljena.
zvišanje preživnine - spremenjene razmere - napaka pri valorizaciji preživnine
Če zaradi napake pri izračunavanju valorizacijskih zneskov preživnine pride do realnega znižanja preživnine, je to okoliščino mogoče upoštevati v okviru predloga za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
DENACIONALIZACIJA - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS01657
ZDen člen 56. ZIP člen 9.
revizija - dovoljenost revizije - začasna odredba
Določba 2.odst. 56.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki dovoljuje revizijo proti odločitvi sodišča druge stopnje, se nanaša le na odločitev o sami zahtevi za denacionalizacijo, ne pa na postopek za izdajo začasne odredbe, za katerega veljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku. Po 9.čl. tega zakona pa revizija ni dovoljena. Ta splošna določba velja ne glede na to, v katerem postopku se odloča o začasni odredbi.