Zmotno je stališče, da je treba določbo 16. člena zakona o tujcih razlagati tako, da je z dovoljenjem za začasno prebivanje tujca zajeto tudi začasno prebivanje državljana druge republike na območju Republike Slovenije na podlagi prijave začasnega prebivališča po zakonu o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur.l. SRS, št. 6/83 in Ur.l. RS, št. 26/90 in 11/91).
ZSR člen 1, 1/1, 1/2, 10, 44, 44/1.SZ člen 117, 117/1.
privatizacija stanovanj - začasna uporaba stanovanja - preoblikovanje pravice začasne uporabe v stanovanjsko pravico
Dodelitvena odločba ne vsebuje roka za dodelitev primernega stanovanja, temveč govori o tem, da se sporno stanovanje tožnici "dodeljuje le za določen čas, dokler ne bo na razpolago drugo primerno stanovanje". Ob taki opredelitvi časa ne more biti sprejemljivo stališče sodišča druge stopnje, ki dopušča možnost preoblikovanja začasne uporabe stanovanja, ustanovljene po 1. odst. 44. člena ZSR, v trajno stanje. Tega glede na sistemsko izhodišče ZSR ni mogoče zagovarjati. Tako pa je pravno odločilno, ali je tožena stranka po dodelitvi spornega stanovanja tožnici v začasno uporabo pozneje dodelila tožnici drugo stanovanje, kakor je v odgovoru na tožbo navedla - da pa se tožnica vanj ni preselila, ampak je ostala v spornem stanovanju. Brez odgovora na to vprašanje, ni mogoče imeti popolne dejanske podlage za odgovor na vprašanje, ali je bila tožnica v trenutku uveljavitve SZ imetnica stanovanjske pravice za sporno stanovanje - ali pa je tudi še v tem trenutku imela le pravico začasne uporabe tega stanovanja.
vročanje pisanj - način vročanja - vročanje pooblaščencu - zaslišanje strank - vročanje vabil osebno strankam - mirovanje postopka
To, da tožnik ni bil sam povabljen na obravnavo, je ugotovljeno, vendar s tem pravila postopka niso bila prekršena, ker se po določbi 138.čl. ZPP sodna pisanja vročajo pooblaščencu stranke, ne stranki sami, če ni v tem zakonu drugače določeno. V 293.čl. ZPP, ki obravnava razpis naroka za glavno obravnavo, o tem ni posebne določbe. 268. člen ZPP, ki ureja vabilo stranki na zaslišanje, pa ima pomen in posledice za dokazni postopek, ne pa za nastop mirovanja.
carinjenje blaga - vložitev deklaracije - poznejše obračunavanje, zaračunavanje in vračanje carine in drugih uvoznih davščin
Naknaden obračun uvoznih davščin je mogoč, če se na podlagi podatkov iz UCD, od katerih je odvisen obračun listin, ugotovi, da obračun ne ustreza dejanskemu stanju blaga oziroma, če so bile uvozne davščine plačane v večjem ali manjšem znesku od predpisanega.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pridobljene pravice - prejšnje stanovanje, ki ne spada v stanovanjski sklad JLA
Po osamosvojitvi RS poveljstva garnizije bivše JLA niso bila več upravičena razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Ni pomembno, da je toženka pred preselitvijo v sporno stanovanje že imela stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ji je bila dodeljena z odločbo Občine z dne 11.6.1964.
Carinske in druge dajatve se ne priznavajo po uradni dolžnosti, ampak jih mora stranka v UCD izrecno uveljavljati. Če UCD ni vložena, uveljavljanje oprostitev in olajšav v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, ni več mogoče, ker se šteje, da je blago dano v prost promet pred carinjenjem.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS
SZ je dal pravico do nakupa prejšnjega družbenega stanovanja (pod pogoji, določenimi v njegovih privatizacijskih določbah) krogu oseb, določenemu v tej zakonski določbi - izbiro, ali bo in katera oseba iz tega kroga bo dejansko uveljavila to pravico, pa je prepustil prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice. Ko je tako, pa seveda ni mogoče pritrditi stališču, da naj bi pisna privolitev prejšnjega imetnika stanovanjske pravice iz 1. odst. 117. člena SZ imela naravo odstopa pravice do odkupa - zaradi česar bi veljalo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kakor jih sam ima.
premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev - prispevek k ohranitvi zapustnikovega premoženja - sosporništvo - sodediči
I.Ni mogoče pritrditi revizijski graji uporabe materialnega prava, ko je bilo v izpodbijani sodbi kot podlaga za izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 upoštevano, da je tožnik devet let skrbel za redno letno vzdrževanje sporne stanovanjske hiše in pri tem mdr. poskrbel tudi za vzdrževalna dela, ki so v sodbi posebej navedena.
II. Potomec, ki uveljavlja izločitveni zahtevek po 37. členu ZD/65 oziroma po 32. členu ZD/76 mora po materialnem pravu vložiti tožbo zoper vse sodediče, ki ne priznavajo brezpogojno utemeljenosti njegovega zahtevka, da se določen del zapuščinskega premoženja izloči iz zapuščine - in le zoper te sodediče, ne pa tudi zoper tiste, ki utemeljenost take njegove zahteve (v zapuščinskem postopku ali v zvezi z njim) brezpogojno priznavajo.
Tožena stranka ni odločala o pritožbi tožečih strank, ki zoper prvostopno odločbo pritožbe nista vložili. Zato odločba tožene stranke, ki jo tožeči stranki izpodbijata, očitno ne posega v njuno pravico ali njuno neposredno, na zakon oprto osebno korist (3. točka 1. odstavka 30. člena ZUS).
Sodišče druge stopnje je najprej preskusilo sodbo prve stopnje s stališča predpostavke, da je pasivna legitimacija tožencev podana, in utemeljilo svojo presojo, zakaj je bil tožbeni zahtevek na prvi stopnji pravilno zavrnjen. Pri takem pristopu k preskusu prvostopne odločitve ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, ko ni podrobneje odgovorilo na pritožbena stališča tožeče stranke o tem, da je tožila pravo stranko.
Odločba o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1991 ni nov dokaz, ki bi predstavljal obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 249. člena ZUP za odmerno odločbo o davku za leto 1990.
Uvozniku ni mogoče dovoliti razdolžitve začasnega uvoza za ukradeno motorno vozilo, ker carinski zakon določa možnost razdolžitve le za uvoženo blago, ki je brez krivde uvoznika uničeno ali v takšni meri poškodovano, da se ne more uporabiti za namene, zaradi katerih je bilo začasno uvoženo, ne določa pa tega za ukradeno blago.
ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka - hranilnica
Sodišče ne more rešiti spora, če iz izpodbijane odločbe ni razvidno, na kakšen način in na podlagi katerih dokazov, izpeljanih v upravnem postopku, je upravni organ ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za uvedbo likvidacijskega postopka za hranilnico, niti niso v odločbi navedeni razlogi, ki so bili odločilni za presojo dokazov, niti niso navedene določbe materialnih predpisov, ki so bili podlaga za meritorno odločitev.
Če tujemu državljanu po izteku roka za izplačevanje denarnega nadomestila (manj kot 3 leta do upokojitve) ni mogoče zagotoviti zaposlitve zato, ker nima delovnega dovoljenja, ne pridobi pravice do podaljšanega izplačevanja denarnega nadomestila.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po 3. odstavku 382. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo ZPP (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000,00 SIT.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile in zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - časovna omejitev upravičenosti zahtevka za denacionalizacijo - upravičenec do denacionalizacije
Zahteva za denacionalizacijo premoženja (hiše s pripadajočim zemljiščem), ki je prešlo v družbeno lastnino s prodajno pogodbo, sklenjeno leta 1976, ni utemeljena.
Ugotovljeno je, da je bil tožnik neutemeljeno priprt sicer le 12 dni, vendar pa je pripor zanj kot direktorja podjetja v manjšem kraju, kjer ga je poznala večina ljudi, pomenil posebno hudo doživetje, zlasti pa tudi trpljenje zaradi doživljanja hude stiske njegovih dveh otrok in žene. Sodišče druge stopnje ima prav, ko ugotavlja, da so bile duševne bolečine zaradi pripora ob opisanih okoliščinah pri tožniku zelo velike.