Sodišče v postopku izvršbe ne sme presojati utemeljenosti izvršilnega naslova ali ga celo spreminjati, temveč le dovoli izvršbo na predlog upnika, ki mora biti identičen obveznosti dolžnika, kot to izhaja iz izvršilnega naslova (čl. 17 in 20 ZIZ). Na dolžnikov ugovor pa presoja utemeljenost ugovornih navedb na podlagi določbe 55. čl. ZIZ.
ZPP člen 396, 396/1, 396/1-2, 396, 396/1, 396/1-2.
napačen pravni pouk - obnova postopka - odvzem možnosti obravnavanja - subjektivni rok
Sodišče prve stopnje storilo napako, ko je v sklepu z dne 12.11.1999 zapisalo, da zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse za tožbo ni pritožbe. Če bi se tožeča stranka zoper sklep kljub temu pritožila, bi bila takšna pritožba ne glede na napačen pravni pouk dopustna. Vendar pa tožeča stranka tega ni storila. Predložitve potrdila o plačilu sodne takse tudi po vsebini ni mogoče šteti za pritožbo zoper sklep. V tem svojem dopisu namreč tožeča stranka obvešča sodišče, da je v roku, ki ji ga je dalo, plačala sodno takso za tožbo, in prosi za nadaljevanje postopka. V njem ne nasprotuje izdanemu sklepu oziroma ne izraža nestrinjanja z njim. Zato sodišče prve stopnje tega obvestila ni štelo za pritožbo, postopka pa glede na izdani sklep samo tudi ni moglo nadaljevati. Napačen pravni pouk res ne more biti v škodo stranki. Vendar pa tožeča stranka tudi sama ni ravnala pravilno. Če bi se ravnala v skladu s pravnim poukom in torej štela, da je sklep pravnomočen že z dnem izdaje, bi morala že tedaj vložiti predlog za obnovo postopka. Tudi tega ni storila. Tožečo stranko v postopku zastopa kvalificirana pooblaščenka, zato ni mogoče slediti njeni trditvi v predlogu za obnovo postopka, da je za stališče sodišča prve stopnje, da je sklep o ustavitvi postopka pravnomočen, zvedela šele s prejemom dopisa sodišča z dne 17.3.2004. Če bi namreč sledila pravnemu pouku, bi štela, da je sklep o končanju postopka postal pravnomočen celo prej, kot pa je dejansko postal (z iztekom pritožbenega roka). Tako se izkaže, da je pravilno stališče pritožbe tožene stranke, da je tožeča stranka zamudila subjektivni rok za obnovo postopka, kot ga določa 2. točka 1. odstavka 396. člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - preložitev glavne obravnave
Toženka se pravilnemu vabilu, v katerem je bila opozorjena na izvedbo dokaza z zaslišanjem kot stranke, ni odzvala in šele na glavni obravnavi je njen pooblaščenec predlagal preložitev z navedbo, da se obravnave ni mogla udeležiti iz zdravstvenih razlogov. V primeru, če bi bilo toženkino stanje res takšno, da bi sodišče moralo slediti predlogu njenega pooblaščenca in preložiti glavno obravnavo zaradi izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem, s tem ne bi bili izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Nepreložitev obravnave bi v takšnem primeru pomenila kršitev postopka, ki bi jo stranka lahko uveljavljala v pravnem sredstvu proti sodbi.
Cesta sama po sebi ni nevarna stvar. Vprašanje pa je, ali je cesta, na kateri je razlit oljni madež, postala nevarna stvar. Oljni madež na cesti je nastal zaradi nepravilne uporabe ceste in vzrok škode v tem primeru ni cesta, ampak oljni madež, ki je nastal zaradi nepravilne uporabe ceste. Za nevarno stvar ne gre v primeru, ko stvar v načelu ni nevarna, ta pa postane šele z nepravilno uporabo, ki ni v skladu z namenom in uporabo.
izvršljivost notarskega zapisa - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V izvršilnem naslovu, na katerega se sklicuje upnik, je točno naveden način poravnave obveznosti dolžnika do upnika (tj. s pobotom s koncesijsko dajatvijo od posebnih iger na srečo), in le za takšen način poravnave obveznosti bi bil predmetni notarski zapis izvršilni naslov, ne more pa to biti za poravnavo iz sredstev, ki jih je upnik uveljavljal v predlogu za izvršbo.