• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 8
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sklep I Cpg 1332/03
    17.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05248
    ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8, 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    postopek
    Tožeča stranka je tožbeni zahtevek glede na ugovorne navedbe tožene

    stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

    listine modificirala in utemeljila s pripravljalno vlogo z dne

    2.4.2003, katero je predložila na naroku za glavno obravnavo dne

    2.4.2003, ki je bil opravljen v odsotnosti tožene stranke. Navedena

    vloga je bila toženi stranki vročena šele ob vročitvi sodbe dne

    9.4.2003. S tem je bila toženi stranki dejansko odvzeta možnost

    obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja citirano absolutno

    bistveno kršitev postopka.

     
  • 62.
    VSL sodba I Cpg 1260/2003
    17.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05305
    ZOR člen 46, 46/1, 124, 510, 46, 46/1, 124, 510.
    solastnina
    V zagotovilu tožene stranke o neobstoju ustnih dogovorov, kakršno

    izhaja iz 2. člena Pogodbe, ne gre za obveznost, kot jo opredeljuje

    1. odstavek 46. člena ZOR (prim. 3.1. odstavek te obrazložitve). Šlo

    pa bi lahko za izrecno zagotovljeno okoliščino, ki se tiče neobstoja

    dogovora o uživanju solastne nepremičnine v naravi. Če je takšno

    sklepanje pravilno, bi šlo lahko za pravno napako, če bi se kasneje

    izkazalo, da obstajajo dogovori (v nasprotju z izrecnim drugačnim

    zagotovilom prodajalca v pogodbi), ki kakorkoli omejujejo kupčevo

    pravico do uporabe spornega podstrešja (prim. 1. odstavek 508. člena

    ZOR). Toda sankcija za pravno napako iz 1. odstavka 510. člena ZOR

    pred izročitvijo stvari - predmeta prodajne pogodbe ne pride v

    poštev. Zatrjevana spremenjena izjava o zagotovilu omenjene

    okoliščine tako ne more biti podlaga niti za razdrtje pogodbe iz 124.

    člena in nasl. ZOR niti za razdrtje pogodbe po 510. členu ZOR.

     
  • 63.
    VSL sodba I Cp 2220/2004
    17.3.2005
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL50528
    ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 66, 66/1, 210, 210/4, 66, 66/1, 210, 210/4.
    sklenitev pogodbe - pridobitev lastninske pravice - neupravičena pridobitev - nagib za sklenitev pogodbe
    Pritožnica se sklicuje tudi na to, da se ni uresničil namen oziroma

    nagib (skupno življenje pravdnih strank), zaradi katerega je bila

    sklenjena takšna pogodba, ki je tudi tožencu omogočila vknjižbo

    solastninskega deleža na spornem stanovanju. S temi trditvami se

    tožnica smiselno zavzema za to, da ni več veljaven oziroma je

    prenehal dogovor pravdnih strank o solastništvu na spornem

    stanovanju. Vendar pa bi v tem primeru tožnica lahko od toženca

    zahtevala zaradi odpadle oziroma neuresničene podlage (kavze) tega

    dogovora le nadomestitev svojega prikrajšanja, to pa je plačilo

    tistega dela denarnega zneska, ki ga je "namesto oziroma tudi za

    toženca" kot kupnino dala preko vrednosti deleža, katerega je s

    kupoprodajno pogodbo pridobila (člen 210/4 ZOR). Kupoprodajna

    pogodba, sklenjena s prodajalcem, ki predstavlja pravni naslov za

    pridobitev lastninske pravice, ostaja namreč veljavna in s tem

    ostaja posledično tudi veljavna vknjižba solastninskih deležev na obe

    pravdni stranki v zemljiški knjigi, ne glede na to, kakšen delež

    kupnine je prispevala vsaka od pravdnih strank oziroma ne glede na to

    ali je toženec sploh kaj prispeval k plačilu kupnine. Pravno

    stališče prvostopnega sodišča, ki je tožnici pojasnilo, da bi lahko

    uveljavljala le obligacijski zahtevek iz naslova neupravičene

    pridobitve zoper toženca, je torej pravilno.

     
  • 64.
    VSL sodba II Cp 902/2004
    16.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50013
    ZPP člen 286, 286.
    sklepčnost tožbe - darilna pogodba
    Pravni prednici prvega tožnika je pokojni z darilno pogodbo podaril

    cca 500 m2, ki tvori jugovzhodni del parcele št. 369/1, drugi tožnici

    cca 1113 m2, ki tvori severno polovico te parcele, kasneje pa še

    tretji toženki cca 616 m2 jugozahodnega dela te parcele. V nobeni od

    darilnih pogodb ni bil omenjen solastniški delež na parceli in iz

    natančne označbe dela parcele, ki se podarja (v pogodbi s tretjo

    toženko je zapisano celo, da je zemljišče po strankah že označeno),

    je jasno, da je darovalec podaril točno določene dele sicer enotne,

    geometrsko še nerazdeljene parcele. Sodišče prve stopnje je torej

    zmotno uporabilo (pogodbeno) materialno pravo in tožnikom priznalo

    nekaj drugega, kot pa izhaja iz predloženih darilnih pogodb in tudi

    navedb same tožeče stranke. Vse navedeno pa kaže, da iz navedb tožbe

    in nadaljnjih vlog tožeče stranke ne izhaja takšna pravna posledica,

    kot jo tožeča stranka uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Ali povedano

    drugače: iz darilnih pogodb, na podlagi katerih tožeča stranka

    zahteva izstavitev zemljiškoknjižnih listin za vpis ustreznih

    solastniških deležev, ne izhaja, da ji pripada solastninska pravica

    na parceli št. 369/1.

     
  • 65.
    VSL sodba in sklep I Cpg 287/2003
    16.3.2005
    obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
    VSL05607
    ZOR člen 106, 557, 558, 1065, 106, 557, 558, 1065.
    ničnost pogodbe - kreditna pogodba
    Materialnopravno zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je pogodba o

    kreditu nična, ker tožeča stranka ni registrirana za dejavnost bank.

    Res je, da kreditne pogodbe lahko sklepajo kot kreditodajalci le

    banke (1065. člen ZOR). Vendar po določilu 106. člena ZOR v primeru,

    če nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge

    pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu

    z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe

    in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila

    vedela za ničnost svoje pogodbe. S kreditno pogodbo in aneksi pa sta

    pravdni stranki dogovorili višino kredita in rok vračila in obrestno

    mero. Pogodba s tako vsebino pa ima vse elemente posojilne pogodbe

    (primerjaj 557. in 558. člen ZOR), ki pa je med gospodarskimi

    subjekti dopustna. Zato za veljavnost pogodbe ne more biti odločilno,

    da sta pravdni stranki pogodbo poimenovali kot kreditno (ki je tudi

    sicer le podvrsta posojilne pogodbe), pač pa njena vsebina.

     
  • 66.
    VSL sodba I Kp 1004/2004
    16.3.2005
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL22641
    KZ člen 95, 96, 95, 96, 95, 96. ZKP člen 359, 359/1, 359/1-5, 374, 374/2, 359, 359/1, 359/1-5, 374, 374/2.
    odvzem premoženjske koristi
    Ugotovljena vrednost vzetih predmetov, ki izvirajo iz kaznivega

    dejanja tatvine predstavljajo protipravno premoženjsko korist, ki jo

    je sodišče dolžno odvzeti storilcu v kolikor oškodovanec ne priglasi

    premoženjsko pravnega zahtevka in storilcu ni mogoče vzeti

    protipravno prilaščenih predmetov.

     
  • 67.
    VSL sklep I Kp 354/2005
    16.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22639
    ZKP člen 94, 121, 94, 121.
    vročitev vabila
    Zakoniti zastopnik zasebnega tožilca ni povzročil stroškov z

    vročanjem vabila po pooblaščenem vročevalcu, ker vabila, ki mu ga je

    sodišče poslalo za glavno obravnavo ni prevzel, saj bi ga moralo

    sodišče vabiti po pooblaščencu, ki ga je imel od vložitve zasebne

    tožbe.

     
  • 68.
    VSL sklep I Cpg 162/2003
    16.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05251
    ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
    stroški - pobot v pravdi
    Tožena stranka je upravičena do povrnitve ustreznega dela stroškov,

    ker je v pretežnem delu z v pobot uveljavljeno terjatvijo uspela v

    pravdi.

     
  • 69.
    VSL sodba II Cp 1853/2004
    16.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50161
    ZOR člen 313, 313.
    obresti - akontacija - vračunanje obresti - nepremoženjska škoda - denarna terjatev
    Tožeča stranka sugerira, da bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi z

    7.2.2002 plačano akontacijo od 1.1.2002 dolgovane obresti vračunati v

    skladu s kogentnim pravilom 313. člena ZOR, po katerem se najprej

    odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica. Takšno stališče

    je treba glede akontacije denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo

    in tako imenovano nedenarno premoženjsko škodo, torej pri nečistih

    denarnih terjatvah, odkloniti že iz načelnih razlogov.

    Razlikovati je torej treba dospelost odškodninskih terjatev,

    dolžnikovo zamudo z njenimi posledicami in čas določanja odškodnine.

    Če je tako in se denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo in za

    nečiste odškodninske terjatve iz naslova premoženjske škode odmerja

    po cenah na dan sodne odločbe, pravilo o vračunavanju po 313. členu

    ZOR ne more priti v poštev. Čeprav je terjatev tožeče stranke v

    trenutku delne izpolnitve s strani dolžnika že dospela in je bil

    dolžnik v zamudi, pravila ni mogoče uporabiti, ker sodišče denarne

    odškodnine še ni odmerilo.

     
  • 70.
    VSL sklep III Cp 169/2005
    16.3.2005
    statusno pravo
    VSL49739
    ZPod člen 186, 186/2, 186/3.
    delež - vpis sprememb v sodni register
    Prenos deleža družbenika d.o.o. na preostalega družbenika ima učinek

    zoper poštene tretje šele od vpisa spremembe v sodni register.

     
  • 71.
    VSL sodba I Kp 147/2005
    16.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22643
    KZ člen 213, 213.
    pravna kvalifikacija dejanskega stanja
    Prijetje za rame in porivanje starejše oškodovanke, da le ta pade in

    iztrganje torbice iz rok oškodovanke pomeni uporabo sile proti žrtvi

    (oškodovanki) za dosego cilja - protipravne prilastitve torbice.

     
  • 72.
    VDS sklep R 7/2005
    15.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03089
    ZSV člen 2, 3, 9. ZDSS člen 4, 4-5, 7, 7/1, 7/1-5, 4, 4-5, 7, 7/1, 7/1-5. ZDSS-1 člen 58, 58.
    stvarna pristojnost - solidarnostna pomoč - smrt ožjega družinskega člana
    Pojem solidarnostne pomoči v kolektivnih pogodbah se oddaljuje od

    splošnega razumevanja in pojmovanja solidarnosti in pomoči. Ne gre za

    redistribucijo sredstev tistim, ki jih potrebujejo, temveč za v

    kolektivni pogodbi določeno pogodbeno pravico do prejemka, ne glede

    na ekonomsko in socialno ogroženost. S tem se pojem solidarnostne

    pomoči po vsebini močno razlikuje od socialnih prejemkov. Prav zaradi

    nevezanosti na ekonomske in socialne razmere upravičenca do te pomoči

    (razen izjem v nekaterih redkih kolektivnih pogodbah), ki niso

    kriterij za njeno dodelitev, solidarnostne pomoči ni mogoče

    primerjati s pravicami iz socialnega varstva. Solidarnostna pomoč je

    določena kot pravica iz kolektivne pogodbe in se navezuje na delovno

    razmerje delavca in delodajalca. Zato je za sojenje v takem primeru

    pristojno delovno sodišče. Socialni spor je opredeljen v 58. členu

    ZDSS-1 kot spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristi fizičnih,

    pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz

    sistema socialne varnosti, za katere so v skladu z zakonom pristojna

    socialna sodišča. V socialnem sporu se zagotavlja sodno varstvo proti

    odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil

    v teh zadevah na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. Zato

    spor o solidarnostni pomoči ne predstavlja spora o pravici iz sistema

    socialne varnosti niti spora proti odločitvam in dejanjem državnih

    organov ter nosilcev javnih pooblastil, niti ne gre za spor s

    področja socialnih prejemkov po 5. točki 1. odst. 7. člena ZDSS.

    Pravice iz socialnega varstva so zakonsko opredeljene, skrb za

    izvajanje in zagotavljanje socialno varstvene dejavnosti pa je na

    državi in ne na delodajalcu (2., 3, in 9. člen ZSV).

     
  • 73.
    VSK sodba in sklep I Cp 748/2003
    15.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01228
    ZTLR člen 20, 20/1, 22, 24, 20, 20/1, 22, 24. SZ člen 58, 58.
    sporazum - solastninska pravica
    Od odgovora na vprašanje, ali je (ni) toženec pridobil solastninsko pravico na sporni stanovanjski hiši, je zato odvisno, ali toženec le-to uporablja nezakonito, brez pravnega naslova. Če so se v družinski skupnosti pogovarjali o gradnji in pri gradnji vsi sodelovali, to pomeni, da so s takim ravnanjem izrazili sporazum o skupni gradnji. Bistvo takega sporazuma pa je, da taka gradnja sama po sebi predpostavlja, da bodo lastninsko pravico pridobili vsi sodelujoči, tudi toženec. Ko gre za člane ožje ali širše družinske skupnosti namreč običajno manjka ne le oblika, ampak sploh izrecno dogovor, vendar se dogovor o skupni gradnji domneva na podlagi sorodstvenih razmerij in konkludentnih ravnanj.

     
  • 74.
    VSK sklep II Cp 9/2005
    15.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01195
    ZIZ člen 212, 212. ZPP člen 331, 331.
    sodni penali - obrazložitev sklepa
    Sklep o plačilu sodnih penalov ni sklep o izvršbi, zoper ta

    sklep je glede na določbo 1. odst. 9.čl. ZIZ dovoljena

    pritožba in ker gre za odločanje o predlogih strank, ki si

    med seboj nasprotujejo, mora biti sklep obrazložen, tudi

    glede višine določenih penalov.

     
  • 75.
    VSK sklep I Cp 76/2004
    15.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01188
    ZLNDL člen 1, 1/2, 1, 1/2. ZSpo člen 64, 64/1, 64/3, 64, 64/1, 64/3.
    družbena lastnina
    Podatka o tem, ali je bila s strani občinskega organa

    izdana kakšna odločba, da gre pri spornih nepremičninah za

    objekte občinskega pomena, v spisu ni. Ker gre za

    okoliščino, ki je odločilnega pomena za lastninjenje

    nepremičnin športnih društev in ker sodišče ni vezano na

    pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo navede tožeča

    stranka, bi moralo prvostopenjsko sodišče utemeljenost

    tožbenega zahtevka preizkusiti tudi v okviru določila Zakona

    o športu, ki se nanaša na lastninjenje športnih objektov.

     
  • 76.
    VSL sodba I Cpg 1264/03
    15.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05245
    ZOR člen 18, 18/2, 606, 606/2, 18, 18/2, 606, 606/2. ZPP člen 358, 358/1, 358/1-4, 358, 358/1, 358/1-4.
    podnajemna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Pogodba o delu je obligacija rezultata.

    Kadar je na delu strokovnjak, potem mora pri izpolnjevanju obveznosti

    iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih

    stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka, glej 2.

    odstavek 18. člena ZOR).

    Prilagoditev postopka dejstvu, da tožena stranka pred tem izkušenj z

    lepljenjem materialov, kot jih je dobila od naročnika, ni imela, bi

    lahko vplivala na njeno odločitev, da naročenega posla ne bi

    prevzela, oziroma bi ga naknadno zavrnila (primerjaj 2. odstavek 606.

    člena ZOR).

     
  • 77.
    VSM sodba I Cp 389/2004
    15.3.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00032967
    OZ člen 82, 82/1. ZPP člen 212.
    veljavna določila pogodbe - dolžnost plačila - neizvedba dokaza zaradi neplačila predujma - izdelava projektne dokumentacije
    Pravdni stranki sta podpisali pogodbo, v kateri se je tožena stranka zavezala zagotoviti razliko v višini 1,338.255,00 SIT, razen za primer, če bi ministrstvo zagotovilo dodatna sredstva. Sodišče druge stopnje pripominja, da zadevna pogodba ni bila izpodbita, in da zato veljajo pogodbena določila tako, kot je v pogodbi izražena volja pravdnih strank, kar je že pravilno v izčrpnih razlogih ugotovilo sodišče prve stopnje.

    Tožeča stranka je izvedenca gradbene stroke predlagala po potrebi, nato pa ni želela založiti predujma za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke (list. št. 23). Dokazno breme v zvezi z dokazovanjem kvalitete gradbenih del, kar je tožena stranka sicer grajala, pa je na podlagi 212. člena ZPP na strani tožene stranke, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker tega dokaza ni izvajalo.
  • 78.
    VSK sklep I Cp 205/2004
    15.3.2005
    nepravdno pravo
    VSK01189
    ZNP člen 37, 37. ZPP člen 315, 315.
    razlastitev zemljišča - višina odškodnine
    Višina odškodnine ne more biti predmet vmesne odločbe v

    smislu 315. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP, saj se vmesno

    odločbo izda le v primeru, če je sporna tako podlaga kot

    višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela

    za odločbo. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče ni odločilo o

    podlagi, temveč o višini zahtevka in to ne v dajatveni,

    temveč v ugotovitveni obliki.

     
  • 79.
    VDS sklep Pdp 1410/2004
    11.3.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03229
    ZDR člen 73, 73/1, 204, 204/1, 204/2, 204/4, 73, 73/1, 204, 204/1, 204/2, 204/4.
    delovno razmerje - procesna predpostavka
    Pri spremembi delodajalca po 1. odst. 73. člena ZDR preidejo

    pogodbene in druge obveznosti, ki so jih imeli delavci iz

    delovnega razmerja po samem zakonu na delodajalca

    prevzemnika. Zato v zakonu ni predvideno sklepanje novih

    pogodb o zaposlitvi ali aneksov k že veljavnim pogodbam o

    zaposlitvi.

    Pri spremembi delodajalca ne gre za prenehanje delovnega

    razmerja, zato mora delavec, če meni, da delodajalec krši

    katero izmed njegovih pravic, pri delodajalcu zahtevati

    pisno odpravo kršitve. Šele če delodajalec v roku 8 dni

    kršitve ne odpravi, delavec lahko vloži tožbo na sodišče.
  • 80.
    VSC sodba Cp 1714/2003
    11.3.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01047
    ZOR člen 200, 200.
    duševne bolečine
    Tožnica je bila ob izgubi očeta stara 7 let in je bila najmlajši otrok v družini. Dokazana je bila velika navezanost in zaradi tega hude duševne bolečine. Pravična odškodnina znaša 2,800.000,00 SIT.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 8
  • >
  • >>