• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba I Kp 1050/2004
    9.3.2005
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSL22642
    KZ člen 300, 300/1, 300, 300/1, 300, 300/1. ZKP člen 60, 144, 60, 144.
    oškodovanec kot tožilec
    Zakonski opis kaznivega dejanja zbujanje narodnostnega, rasnega ali

    verskega sovraštva po I. odstavku 300. člena KZ ne obsega

    oškodovanca, individualno določene osebe, kateremu osebna pravica je

    bila s kaznivim dejanjem kršena ali ogrožena. Opredelitev oškodovanca

    temelji na vzročni zvezi med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali

    ogrozitvijo njegove premoženjske ali osebne pravice, zato je

    oškodovanec lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno

    oškodovan in je subjekt oziroma nosilec kakšne pravice, ki je

    prekršena ali ogrožena. Iz kaznivega dejanja mora biti jasno

    razvidno, da je bila kršena kakšna njegova pravica, kar pa pomeni,

    pravica individualno določene osebe ali individualno določenih oseb.

    Kaznivo dejanje po I. odstavku 300. člena KZ temelji na I. odstavku

    63. člena Ustave in sankcionira prepoved ravnanja z namenom

    ustvarjanja stanja neenakopravnosti med narodi, rasami ali pripadniki

    določene vere, zato da se v družbi tudi povzroči takšno stanje. Gre

    za prepoved diskriminacije, ki izvira iz načela enakosti. Določba I.

    odstavka 300. člena KZ pa ne vsebuje individualno določenega

    oškodovanca oziroma tistega, kateremu se napadajo oziroma ogrožajo

    pravice kot konkretno določene fizične osebe, ampak so s kaznivim

    dejanjem napadene temeljne vrednote družbe, zato ni oškodovanca v

    smislu določbe 6. alineje 144. člena ZKP. Pravica do pregona za to

    kaznivo dejanje gre tako le državnemu tožilcu, zato pri navedenem

    kaznivem dejanju, ki se nanaša na pripadnike določene narodnosti,

    rase ali vere, kot objekt napada, od katerih pa nikogar ni mogoče

    konkretno individualizirati, samo dejstvo, da se nekdo uvršča v to

    skupnost ali ji pripada še ne daje možnosti, da posameznik prevzame

    pregon, zaradi napada na nedoločeno število ljudi, od katerih ni

    nihče posebej označen in ni nihče neposredni oškodovanec.

     
  • 102.
    VSL sklep III Cp 2009/2005
    9.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50767
    ZIZ člen 88, 88.
    rubež - ustavitev izvršbe
    Če izvršitelj niti ne poskusi opraviti rubeža, ker dolžnika ni doma,

    ne gre za primer iz 88. člena ZIZ. Zato tudi če upnik v roku enega

    leta ne predlaga novega rubeža, sodišče ne ustavi izvršbe.

     
  • 103.
    VSL sodba I Cpg 178/2003
    9.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05246
    ZPP člen 337, 337/I, 337, 337/I.
    novote v pritožbi
    Pritožnica je v pritožbi prvič ugovarjala zgrešeno aktivno

    legitimacijo, ker tožeča stranka ni pravna naslednica njenega u pnika

    in ker ni izkazala prehoda terjatve nase nobeno pogodbo, kar je po

    oceni pritožbenega sodča dovoljena pritožbena novota, saj dejtev v

    zvezi z odgovorom na trditve tožeče stranke, da je terjatev pridobila

    na podlagi pogodbe o odstopu terjatve, brez svoje krivde prej ni

    mogla navajati, ker ji vloga tožeče stranke o spremembi upnika, na

    podlagi pogodbe o odstopu terjatev, ni bila nikoli vročena.

     
  • 104.
    VSL sklep II Cpg 871/2004
    9.3.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07033
    ZPP člen 133, 133/1, 141, 141/4, 142, 142/1, 133, 133/1, 141, 141/4, 142, 142/1.
    vročanje samostojnemu podjetniku - osebna vročitev - fikcija vročitve
    Podjetniku, ki ni subjekt vpisa v sodni register, ni mogoče pustiti obvestila o pošiljki na naslovu njegovega sedeža oziroma obratovalnice ali kjerkoli drugje, razen na naslovu prebivališča.

     
  • 105.
    VSL sklep II Cp 2305/2004
    9.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50153
    ZPP člen 338/2, 394, 395/2, 458/5, 338/2, 394, 395/2, 458/5.
    obnova postopka - zamudna sodba - izpodbojni razlog
    Obnovo postopka v primeru zamudne sodbe ni mogoče vezati na

    dovoljene pritožbene razloge. Če bi imela tožena stranka

    možnost uporabiti dejstva in dokaze v času, ki ga je imela na

    razpolago za odgovor na tožbo, do zamudne sodbe sploh ne bi prišlo.

    Zato tudi obnovitvene razloge ni povezovati z dopustnimi pritožbenimi

    razlogi. 394. člena ZPP o tem, kdaj se lahko na predlog stranke

    obnovi postopek, in tudi 10. točke tega člena, če ni v zakonu izrecno

    določeno, kdaj obnova ni dopustna, se ne more široko razlagati in

    stranki odrekati možnost, ki jo ji daje zakon. Da ZPP pri zamudni

    sodbi ni izključil obnove postopka iz razloga po 10. točki 394. člena

    ZPP in da ni bila takšna volja zakonodajalca, pa je razvidno tudi iz

    določbe petega odstavka 458. člena, ko je izrecno določeno, da v

    sporih majhne vrednosti, v katerih tudi ni dopustna pritožba zoper

    sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, obnova

    postopka v primeru iz 10. točke 394. člena tega zakona ni dopustna.

    Če bi bil zakonodajalčev namen tak tudi pri obnovitvenem razlogu po

    tej točki pri zamudni sodbi, bi to tudi izrecno zapisal.

     
  • 106.
    VSL sodba II Cp 1355/2004
    9.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50148
    ZOR člen 270, 270/1, 274, 275, 270, 270/1, 274, 275.
    pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
    Pogodbena kazen olajšuje položaj pogodbi zvesti stranki, saj ji ni

    treba dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti nasprotne

    stranke, vendar zahtevkov za plačilo odškodnine in za plačilo

    pogodbene kazni v obsegu, v katerem se prekrivata, ni mogoče

    kumulirati, lahko pa višina pogodbene kazni presega višino

    ugotovljene škode.

    Zaradi olajšanja dokaznega bremena pogodbi zvesti stranki ni treba

    dokazati višine škode, je pa to lahko pomembno merilo za ugotavljanje

    (ne)sorazmernosti višine pogodbene kazni.

    Narava poslovanja z vrednostnimi papirji je zaradi stalnega nihanja

    cen v določeni meri tvegana, vendar ne toliko, da bi višina pogodbene

    kazni presegala 100% dejanske škode, ki jo je utrpela pogodbi zvesta

    stranka.

     
  • 107.
    VSC sklep Kp 50/2005
    8.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01054
    KZ člen 65, 65/1, 65, 65/1.
    varnostni ukrep - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti
    Če je neprištevni storilec storil v neprištevnem stanju sorazmerno blaga kazniva dejanja, in izvedenec psihiater ugotovi, da obstaja možnost ponavljanja takšnih kaznivih dejanj in agresivno obnašanje v konkretnih situacijah, s tem ni ugotovljena možnost ponavljanja hujših kaznivih dejanj. Zato ni pogojev za izrek tega varnostnega ukrepa.

     
  • 108.
    VSL sklep I Kp 266/2005
    8.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22637
    ZKP člen 110, 110/1, 110, 110/1.
    premoženjskopravni zahtevek
    Le v primeru, da ni spora med obdolžencem in oškodovancem lahko

    sodišče z odredbo zaseženo stvar obdolženca vrne oškodovancu. V

    primeru spora med obdolžencem in oškodovancem o izročitvi zasežene

    stvari ali če sodišče oceni, da zahtevek oškodovanca za vrnitev

    stvari ni utemeljen, pa mora v tem primeru izdati poseben sklep zoper

    katerega je po splošnih določbah I. odstavka 399. člena ZKP dovoljena

    pritožba (pravica do pravnega varstva obdolženca oziroma udeleženca v

    kazenskem postopku). O pritožbi zoper sklep, ki ga izda sodeči sodnik

    ali senat na glavni obravnavi, odloča sodišče druge stopnje.

     
  • 109.
    VSK sklep I Cp 909/2003
    8.3.2005
    stvarno pravo
    VSK01163
    ZTLR člen 78, 78/1, 78, 78/1. ZPP člen 154, 154/3, 165, 165/1, 350, 365, 154, 154/3, 165, 165/1, 350, 365.
    motenje posesti - stroški
    1. Tožbo je mogoče vložiti tudi proti univerzalnemu pravnemu nasledniku osebe, ki je neupravičeno posegla v posest.

    2. Dejstvo, da je pravni prednik toženke poseg na strehi svoje hiše izvršil z dovoljenjem upravnega organa, v posestni pravdi ni pravno relevantno dejstvo.

     
  • 110.
    VSM sklep I Cp 216/2003
    8.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSM20195
    ZOR člen 210, 210/4, 216, 210, 210/4, 216. ZPP člen 154, 165, 165/3, 286, 355, 154, 165, 165/3, 286, 355. OZ člen 1060, 1060.
    kondikcija
    Varstvo prejemnika pa ni neomejeno in je odvisno od

    ocene, ali je bil prejemnik pošten v času od prejema do

    vračila odškodnine oziroma ali je glede na okoliščine

    primera lahko vedel, da je prejel plačilo, ki mu ga

    plačnik ne dolguje. V kolikor bi se ugotovilo, da

    oškodovanec oziroma prejemnik plačila ni bil pošten, bi

    moral vrniti prejete zneske po načelih odškodninskega

    prava.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cpg 93/2004
    8.3.2005
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL05587
    ZOR člen 174, 174. ZPP člen 353, 353. OZ člen 150, 897, 150, 897.
    zavarovanje
    Tožeča stranka si je namreč splošno odškodninsko odgovornost napram

    tretjim osebam zavarovala, vendar je v polici sfera njene

    odgovornosti omejena na njeno dejavnost in lastnosti. Navedeno

    opredeljuje njena lastna ravnanja v zvezi z napravami in delovanjem,

    ne pa dogodkov ali ravnanj drugih oseb, ki bi spadali v sfero, ki bi

    jo bila dolžna obvladovati, kot morebitni imetnik nevarne stvari ali

    nevarnega obratovanja (prim. 174. člen ZOR, sedaj 150. člen OZ). Na

    trditveno podlago je sodišče vezano in brez zatrjevanja

    pravnorelevantnih dejstev dejanskega stanja v drugi smeri ne sme

    ugotavljati. Ker tako tožeča stranka ni zatrjevala, je prvostopno

    sodišče povsem pravilno ugotovilo, da pri udaru strele ni šlo za

    lastno zakrivljeno ravnanje tožeče stranke, tožeča stranka pa ni

    zatrjevala in dokazovala, da je za škodne posledice pri tretji osebi

    odgovorna tudi v posledici udara strele kot imetnik nevarne stvari

    oziroma obratovalec nevarne dejavnosti. Ker ni šlo za dogodek, ki bi

    bil v sporni zavarovalni pogodbi (polici) naveden, kot zavarovalni

    primer, je prvostopno sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo

    (prim. 897. člen ZOR).

     
  • 112.
    VSK sodba I Cp 1273/2003
    8.3.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01229
    ZZZDR člen 12, 12.
    zunajzakonska skupnost - dedovanje
    Upoštevaje vse specifične okoliščine tega primera je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen sklep, da ta vmesna kratkotrajna zveza ni pomenila pretrganja zveze tožnice s pokojnim in mu pri časovnem trajanju zveze s tožnico ni dalo posebne teže. Okoliščine, v katerih določena zveza obstaja, so lahko zelo različne. Sodišče jih ugotavlja za vsak konkreten primer posebej. Odnosi, ki so veljali v tej zvezi, so pač posledica osebnih lastnosti obeh partnerjev.Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti po določbi 12.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izpolnjeni trije pogoji. Med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost, ta skupnost mora trajati dalj časa, podane ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska skupnost med partnerjema neveljavna. Vsi ti pogoji so v konkretnem primeru bili izpolnjeni.

     
  • 113.
    VSL sklep I Cpg 346/2003
    8.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05590
    ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3.
    pobotni ugovor
    Iz določbe 3. odst. 319. člena ZPP, ki se glasi: "Če je v sodbi

    odločeno o terjatvi, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom

    zaradi pobota, postane odločba o obstoju ali neobstoju take terjatve

    pravnomočna," izhaja, da mora biti v pobot uveljavljana terjatev

    popolnoma jasno in nedvoumno opredeljena, saj je le na ta način

    mogoče preprečiti, da se o njej ne bi ponovno odločilo v kakšni drugi

    pravdi ali da se o njej ne bi začela nova pravda. To je pomembno

    takrat, ko se v pobot uveljavlja več terjatev, posebno če njihov

    seštevek presega tožbeni zahtevek, saj mora biti iz sodbe jasno

    razvidno, o kateri ali o katerih nasprotnih terjatvah je odločeno.

     
  • 114.
    VSL sodba I Cpg 172/2004
    8.3.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05591
    ZOR člen 153, 153. ZPP člen 358, 358-2, 358, 358-2.
    obljuba dejanja tretjega
    Iz listine, na katero se je tožeča stranka v naraciji tožbenega

    zahtevka sklicevala, izhaja, da je zavarovalno pogodbo sklenila z

    drugo pravno osebo, ne s tožencem, očitno pa v njegovo breme. Vendar

    pa tožeča stranka v tem sporu ni zatrjevala, da je toženec navedeno

    obveznost tudi prevzel oziroma se v razmerju do nje zavezal, da bi na

    takšni podlagi lahko zahtevala neplačane obroke iz spornega

    zavarovalnega razmerja. Pogodba v breme tretjega namreč še vedno

    zavezuje samo pogodbenika in ne tretjega (primerjaj 153. člen ZOR).

     
  • 115.
    VSC sodba Kp 63/2005
    8.3.2005
    kazensko materialno pravo
    VSC01055
    KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 358, 358/3, 358, 358/3.
    ogrožanje varnosti
    Ni vsaka besedna grožnja tudi resna. Ta mora biti takšna, da jo je storilec tudi objektivno zmožen uresničiti. Ker je ugotovljeno, da obdolženec, ki je oškodovancu grozil z ustrelitvijo, sploh nima strelnega orožja, ko tudi ni naredil ničesar, kar bi kazalo na namen uresničitve ogrožanja, ne gre za resno grožnjo.

     
  • 116.
    VSK sklep I Cp 1237/2003
    8.3.2005
    sodne takse
    VSK01160
    ZST člen 9, 9/1, 9/2, 9, 9/1, 9/2.
    zastaranje
    1. Pritožbo je toženec vložil zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. V takem postopku pa plačilo sodne takse ni predvideno.

    2. Zastaranje pravice zahtevati plačilo takse oz. prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oz. izterjava takse, zastaranje pa nastopi v vsakem primeru, ko potečejo 4 leta od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse. Sodišče mora na zastaranje paziti tudi samo, ne le na ugovor stranke, ker gre v konkretnem primeru za obveznost, določeno z zakonom.

     
  • 117.
    VSK sodba in sklep I Cp 303/2004
    6.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01077
    ZPP člen 181, 181/3, 181, 181/3.
    ugotovitvena tožba - ugotovitveni zahtevek
    Iz določb 181. čl. ZPP izhaja, da glede na zapadlost dajatvenega zahtevka ugotovitvena tožba ni dovoljena. Če so izpolnjene predpostavke iz 3. odst. 181. čl. ZPP, to je, če je odločitev odvisna od obstoja nekega pravnega razmerja, lahko tožeča stranka v tožbi postavi ugotovitveni zahtevek o obstoju tega pravnega razmerja in posebej dajatveni zahtevek, lahko pa postavi tudi samo dajatveni zahtevek, saj tudi ta zagotavlja ugotovitev obstoja celotnega materialnopravnega razmerja, ki je kot temelj zajet v tožbi in kasnejši dajatveni sodbi. Samo ugotovitveni zahtevek tožeče stranke pa v primeru, ko bi morala postaviti dajatveni zahtevek, ni na mestu, zato je sodišče prve stopnje v tem delu tožbo zavrglo.

     
  • 118.
    VSL sklep II Kp 104/2005
    3.3.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22619
    ZKP člen 307, 307/2, 307, 307/2.
    odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - opravičen izostanek z glavne obravnave
    Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da

    se obdolženec izmika in noče priti na glavno obravnavo ter zato

    utemeljeno zoper njega odredilo pripor.

    Obdolženec, ki mu je bil obtožni predlog vročen in je bil tudi

    pravilno vabljen na tri glavne obravnave, se nobene od njih ni

    udeležil, niti svojega izostanka predhodno ni opravičil. Odrejen

    prisilni privod obdolženca na glavno obravnavo, pa ni bil uspešen.

    Po glavni obravnavi dne 5.1.2005 je obdolženec izostanek opravičil

    naknadno po telefonu z navedbo, da je bolan, vendar kljub zavezi, da

    bo o tem predložil dokaz (zdravniško spričevalo) tega ni storil.

     
  • 119.
    VSL sodba I Cpg 960/2003
    3.3.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05297
    ZPP člen 8, 8.
    dokazna ocena listine - listina
    Samo zato, ker je listina, ki jo sodnica uporabi v dokaznem postopku,

    enostranska listina (listina izdana s strani ene stranke), ni brez

    vsake dokazne vrednosti.

     
  • 120.
    VSK sklep I Cpg 116/2004
    3.3.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01110
    ZGD člen 21, 21/1, 21, 21/1.
    načelo izključnosti - firma
    Določilo, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firme drugih družb pomeni, da mora biti izključena kakršnakoli možnost zamenljivosti firme ene družbe s firmo druge družbe. Predmet presoje je, ali se firma družbe jasno razlikuje od firme drugih družb, ne le firma kot celota, ampak tudi njen posamezen del, in v konkretnem primeru je takšen del fantazijski dodatek, ta pa se ne razlikuje v zadostni meri od že vpisanega.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 8
  • >
  • >>