V okviru določbe 178. čl. ZOR je bilo sodišče dolžno ugotavljati krivdo enega ali drugega udeleženca, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je tožnica s svojo vožnjo prekršila cestnoprometne predpise. Vozilo zavarovanca tožene stranke je s tem, ko je stalo 1,5 metrov na pasu, po katerem je izza nepreglednega ovinka pripeljala tožnica, predstavljalo zanjo nepričakovano oviro.
ZOR člen 45, 45/2, 83, 97, 97/1, 210, 210/4, 214, 45, 45/2, 83, 97, 97/1, 210, 210/4, 214. SZ člen 17, 17.
sklenitev pogodbe - predpogodba - obličnost - ara
Če je za sklenitev glavne pogodbe predpisana posebna oblika in je ta oblika predpisana kot pogoj za veljavnost (zaradi varstva strank ali v javnem interesu) mora biti tudi predpogodba sklenjena v enaki obliki. Zaradi akcesornosti dogovora o ari veljavnega dogovora o ari ni mogoče skleniti pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s sklenitvijo katere se stranki dogovorita za aro, ampak hkrati s sklenitvijo pogodbe ali po sklenitvi pogodbe, v zvezi s katero sta se dogovorili za aro.
Glede dejstev za obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe je sodna praksa dokaj stroga. Tožnik jih mora izkazati že v samem predlogu za izdajo začasne odredbe (v tej fazi postopka namreč še ni kontradiktornega odločanja), kar pa po presoji sodišča druge stopnje tožnik ni storil, saj zgolj domnevano dejstvo morebitne odtujitve sporne nepremičnine glede na toženčeve osebnostne lastnosti še ne kaže na to, da obstaja verjetnost otežitve uveljavitve tožnikove terjatve. Kljub temu, da se za zavarovanje nedenarne terjatve zahteva zgolj objektivna nevarnost, mora namreč upnik zatrjevano nevarnost vendarle tudi konkretizirati, česar mu v konkretnem primeru z zgoraj povzetimi pavšalnimi navedbami ni uspelo, ravno tako kot za izkaz verjetnosti, da bi dolžniku z izdajo začasne odredbe nastala manjša škoda kakor upniku z njeno neizdajo, ne zadošča zgolj povzemanje zakonskega besedila 272. člena ZIZ.
Taksno tarifo je potrebno razlagati v povezavi s splošnim delom ZST. V 7. čl. je določeno, da se taksne obveznosti določajo v točkah ali v sorazmerju z vrednostjo zahtevka oz. predmeta, izraženo v odstotkih. Vendar pa vrednost zahtevka in razpon vrednosti zakon vedno določa s številom točk. Tudi pri vrednosti zahtevka nad 100 000 točk, ko je taksa sicer določena v višini 1 % tolarske protivrednosti, je maksimirana na 200 000 točk, kar pomeni, da je opredeljena v točkah. Tudi 3. odst. 18. čl. ZST določa, da je za plačilo sodne takse odločilna v točkah določena vrednost zahtevka ob vložitvi vloge.
Pritožnik je priložil dokazila, da se je prijavil na razpis za oddajo parcel, katerih izročitev je predmet te pravde, v zakup. Pričakuje, da bo na razpisu s svojo prijavo uspel in je pripravljen vzeti v najem tudi objekte, ki naj bi jih Sklad zajel s ponovljenim razpisom, vendar zmotno meni, da ima na osnovi tega že izkazan pravnoupoštevni interes za intervencijo v obravnavani pravdi. Izzid izbire na podlagi že objavljenega in še pričakovanega razpisa sklada namreč še ni znan in do takrat ima J. Ž. kot zainteresirani zakupnik lahko sicer dejanski interes, nima pa v tem postopku izkazanega pravnega interesa. Ni namreč izkazal obstoja takšnega pravnega razmerja s tožečo stranko, na osnovi katerega bi že lahko do nje imel utemeljen zahtevek v zvezi s spornimi zemljišči.
pogodba o leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke - razveza pogodbe - ničnost
Določilo splošnih pogojev, da je leasingojemalec leasignodajalcu po razdrtju pogodbe dolžan povrniti tudi nezapadle in neplačane obroke po pogodbi, je nično, ker je za stranke manj ugodno kakor določbe ZOR, ki urejajo prodajo na obroke (551. člen ZOR).
zagovornik po uradni dolžnosti - interes pravičnosti
Konkretna okoliščina pri presoji interesa pravičnosti na strani obdolženca je lahko tudi okoliščina, da je obdolženec na prestajanju daljše zaporne kazni. Enakost orožij v konkretnem primeru, ko ima
soobdolženec zagovornika po pooblastilu, bo zagotovljena le tako, da bo sodišče obdolžencu, ki je podal zahtevo po II. odstavku 71. člena ZKP, postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.
Začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom povzroči prekinitev vseh izvršb, ki so v teku, ne glede na to ali terjatve upnikov izvirajo iz poslovnih ali iz osebnih razmerij z dolžnikom.