141.

VSM sklep I Cp 543/2004

2.3.2005

DEDNO PRAVO

VSM20193

ZD člen 6, 163, 6, 163. ZDen člen 70, 74, 74/1, 74/2, 75, 78, 78/2, 81, 83, 70, 74, 74/1, 74/2, 75, 78, 78/2, 81, 83. ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-2, 366, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 365, 365-2, 366. ZMZPP člen 13, 13/1, 32, 13, 13/1, 32.

dedovanje - vzajemnost

Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na

premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi

denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni

učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo

zakoniti dediči. Za presojo pravnega položaja

denacionaliziranega premoženja z vidika prehoda

tovrstnega premoženja na dediče, določen trenutek

pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji,tuja, to je

hrvaška državljanka, gre v konkretnem primeru za zadevo

z mednarodnim elementom. Določbo drugega odstavka 74.

člena ZDen je razumeti tako, da se uporabijo določbe ZD,

če ni dedovanje glede kakšnega vprašanja urejeno v ZDen.

Torej je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je

presojalo obstoj vzajemnosti po splošnih predpisih po

ZD, pri čemer je načelo enakih pravic domačih in tujih

državljanov uzakonjeno v določbah 6. člena ZD. Zadošča

formalna vzajemnost, torej, da imajo ob enakem pogoju

tudi slovenski državljani v državi, katere državljan je

tujec, enake pravice kot njeni državljani.

143.

VSK sodba I Cp 1194/2003

2.3.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO

VSK01190

ZOR člen 173, 174, 174/1, 200, 173, 174, 174/1, 200. ZPOMZO-1 člen 1, 2, 1, 2.

nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - negmotna škoda - zamudne obresti

Ker je ugotovljeno, da je bil drugi toženec imetnik nevarne

stvari, azbesta oz. azbestnih izdelkov, s katerim je tožnik

bil dlje časa v stiku, se izkaže kot prepričljiv zaključek,

da je bolezen prav posledica dela tožnika na gradbišču v A.

v okolici proizvodnega obrata drugega toženca, kjer se je

vršila proizvodnja, pri kateri so bili delavci izpostavljeni

vdihavanju azbestnega prahu, torej je šlo za nevarno

dejavnost.

Ker je dne 28.06.2003 stopil v veljavo Zakon o obrestni meri

zamudnih obresti (ZPOMZO-1, Ur.l. RS, št. 56/2003), ki več

ne ureja temeljne obrestne mere, pač pa je predpisal

obrestno mero v nominalni višini, ob uveljavitvi 17%,

pripadajo tožeči stranki od tedaj celotne zakonske zamudne

obresti in ne zmanjšane za temeljno obrestno mero, ki je

zakon več ne pozna.

 

145.

VSL sklep II Cp 2158/2004

2.3.2005

civilno procesno pravo

VSL50152

ZPP člen 52, 52/1, 52/3, 52, 52/1, 52/3.

krajevna pristojnost - odškodninski spor - regresni zahtevek zavarovalnice - Pristojnost v odškodinskih sprorih

Določba 1. odstavka 52. člena ZPP se po 3. odstavku istega člena tudi

v regresnih pravdah uporablja neposerdno, namreč ureja krajevno

pristojnost pri nepogodbenih odškodninskih razmerjih in jo je zato

potrebno tudi v regresnih pravdah razlagati glede na nastalo temeljno

- nepogodbeno odškodninsko razmerje. Ob takšni razlagi pa plačilo

zavarovalnine ni škodljiva posledica v smislu cit. 1. odstavka 52.

člena ZPP, temveč gre za pogodbeno obveznost zavarovalnice, ki mora

ob nastanku zavarovalnega primera plačati zavarovalnino oškodovancu.

Škodljiva posledica iz temeljnega škodnega razmerja je lahko le

škoda, ki je nastala oškodovancema v prometni nezgodi.

 

147.

VSK sodba I Cp 1269/2003

1.3.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSK01243

ZOR člen 200, 203, 200, 203.

negmotna škoda

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.

 

149.

VSK sklep I Cp 447/2004

1.3.2005

DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO

VSK01242

ZD člen 224, 224.

dedovanje - nedopusten pritožbeni razlog - obnova postopka

V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju.

 

151.

VSK sklep I Cp 423/2004

1.3.2005

stvarno pravo

VSK01235

SZ člen 9, 9, 9. ZGO-1 člen 216, 217, 216, 217.

funkcionalno zemljišče - etažna lastnina - pravica uporabe

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v tej zadevi izhajalo iz napačne materialnopravne predpostavke, da mora tožeča stranka dokazati obseg gradbene parcele skladno z določbo 216.čl. Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) oziroma funkcionalega zemljišča za stavbo, ki stoji na parceli št. 724/2 k.o.K.

Sodišče prve stopnje bi torej moralo v tem postopku uporabiti določilo 217.čl. citiranega zakona, ki izrecno določa, da se v primeru stavbe v etažni lastnini z dnem uveljavitve tega zakona šteje, da med skupne dele takšne stavbe spadajo zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so imeli na dan uveljavitve Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLDNDL) pravico uporabe etažni lastniki ne glede na to, ali so bile te parcele odmerjene kot funkcionalno zemljišče ali ne. Takšne parcele ali njihovi deli se štejejo kot gradbena parcela takšne stavbe v etažni lastnini in je v solastnini vseh etažnih lastnikov.