Izvrševanje zaporne kazni po pravnomočni in izvršljivi obsodilni sodbi ima praviloma prednost pred izvrševanjem pripora v drugi zadevi. V nasprotnem je treba opraviti argumentirano presojo, zakaj so priporni razlogi podani tudi v položaju, ko bi obdolženec prestajal zaporno kazen, in zakaj je pripor kljub temu neogibno potreben.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZIKS-1 člen 24, 24/1, 24/1-6, 25, 26, 26/2, 26/3.
izvršitev kazni zapora - center za socialno delo - pravica do izjave - enako varstvo pravic - odložitev izvršitve kazni zapora
Če sodišče mnenja CSD v zvezi z razlogom za odložitev izvršitve kazni zapora po 6. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 ne vroči v izjavo obsojencu oziroma njegovem pooblaščencu, prekrši pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
KZ člen 77, 78. ZKOM člen 18, 18/2, 192, 193. KZ-1 člen 7
izrekanje sankcij mladoletnikom - kazenske sankcije za mladoletnike - namen vzgojnih ukrepov in kazni za mladoletnike - vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva - trajanje ukrepa
Mladoletniku se s sklepom izreče vzgojni ukrep, katerega trajanje je nedoločno in odvisno od dejavnikov, ki se bodo pojavili šele v prihodnosti, kar pomeni, da je faza odločanja o trajanju izrečenega vzgojnega ukrepa prenesena v fazo izvrševanja - penitenciarno fazo.
Ne glede na navedeno pa je tudi v ZKOM predpisano, da se čas trajanja izrečenega vzgojnega ukrepa ugotavlja v kasnejši fazi, fazi nadzorstva nad izvajanjem vzgojnega ukrepa, saj je njegovo trajanje odvisno od mladoletnikovega uspešnega doseganja zastavljenih ciljev, v konkretnem primeru, kot je bilo že navedeno, zlasti na področju socialnega vedenja in šolanja.
lex specialis - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje zaposlovanja na črno - zaposlovanje na črno
Pritožba spregleda, da prvi odstavek 5. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno določa, da gre za zaposlovanje na črno tudi v primeru, če delodajalec posameznika ne prijavi v (vsa) obvezna socialna zavarovanja, zaradi česar se izkazuje kot pravilna prvostopenjska ugotovitev, da je kaznivo dejanje po členu 199 KZ-1 lahko podano tudi v primeru, ko je posameznik prijavljen s strani delodajalca v osnovno pokojninsko, ne pa v dodatno obvezno pokojninsko oziroma poklicno zavarovanje, če so sicer izpolnjeni tudi drugi zakonski znaki tega kaznivega dejanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091779
KZ-1 člen 158, 160, 160/1, 168. ZKP člen 52, 52/1, 88, 357, 357-4, 371, 371/1, 371/1-5.
žaljiva obdolžitev - zasebna tožba - rok za vložitev zasebne tožbe - materialni in procesni rok - roki - računanje roka - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Rok za vložitev zasebne tožbe je materialni rok, čeprav je določen v procesnem zakonu (ZKP). Začetek teka roka zasebne tožbe je vezan na dan, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca.
zagovornik po uradni dolžnosti v kazenskem postopku - obvezna obramba z zagovornikom - zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika - način obrambe - pravica do zagovornika po lastni izbiri
Navedeno vsebinsko nestrinjanje obtoženca z delom odvetnika kvečjemu lahko pomeni potrebo po njunem tesnejšem medsebojnem usklajevanju obrambnih stališč, ne pa podlage za zaključek, da je zagovornikovo delo nestrokovno in je zato njegova razrešitev iz krivdnega razloga na mestu.
Pritožnik očitno zavzema stališče, da polnoletnemu poslovno sposobnemu posamezniku z bogatimi stiki z deležniki (pred)kazenskih postopkov, ki se je prostovoljno odrekel možnosti za zaključek osnovnošolskega izobraževanja, mora biti, na podlagi danega pravnega pouka v skladu z določbo člena 148 ZKP, očitno jasno, ne samo, da ni dolžan izjaviti ničesar samoobremenilnega, pač pa tudi, da ni dolžan izročiti telefona, na katerem so zanj obremenilni podatki; ampak ob tem ne pojasni, zakaj niti kazenska sodišča, ki naj bi bila visoko kvalificirana za razlago ključnih (vsaj) ustavnih določb, ustavnoskladne razlage privilegija zoper samoobtožbo do 20. 11. 2020 niso uspela prepoznati.
Pritožnik upravičeno izpostavlja, da se zakonski določbi četrtega odstavka 86. člena KZ-1, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja in z novelo KZ-1B uveljavljenega osmega odstavka 86. člena KZ-1 bistveno razlikujeta, predvsem tako, da terjata dolžno presojo uporabe milejšega zakona.
V obravnavani zadevi je bila obsojencu izrečena kazen zapora enega leta in šestih mesecev, kar bi po noveli KZ-1B pomenilo 1095 ur dela v splošno korist, če bi bilo obsojenčevemu predlogu ugodeno. Po KZ-1 pa bi obsojenec, v kolikor bi bilo njegovemu predlogu ugodeno, lahko opravil največ 480 ur dela v splošno korist. Glede na navedeno gre ugotoviti, da v takšnem primeru KZ-1B, ki je veljal v času odločanja o predlogu, za obsojenko ni milejši, zato bi moralo sodišče, v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu, pri odločanju o obsojenčevem predlogu za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist uporabiti KZ-1, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon - vabilo na glavno obravnavo - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - nepristop na glavno obravnavo - domneva umika predloga za pregon - status oškodovanca - pravice leasingojemalca
Pojem oškodovanca v kazenskem postopku temelji na obstoju vzročne zveze med kaznivim dejanjem in kršitvijo ali ogrozitvijo njegove osebne ali premoženjske pravice.
Pojem premoženjske pravice je širši od pojma lastninske pravice in zajema vsako pravico, ki ima objektivno določljivo ekonomsko vrednost oziroma katere vrednost je mogoče izraziti v denarju. Sem je mogoče uvrstiti tudi (stvarne in obligacijske) pravice na tuji stvari. To pomeni, da oškodovanec pri kaznivem dejanju zatajitve ni nujno samo lastnik stvari, čeprav bo v praksi praviloma tako, pač pa je lahko tudi tisti, ki ima na s kaznivim dejanjem zatajeni stvari, na podlagi zakonitega pravnega naslova, kakšno drugo premoženjsko pravico.
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 52, 52/1, 55.
kaznivo dejanje goljufije - predlagalni delikt - prevzem pregona - predlog za pregon - oškodovanec - smrt oškodovanca
V procesni situaciji smrti oškodovanca, ki ni stranka (torej subsidiaren tožilec ali zasebni tožilec) v teku kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja na predlog (t.i. predlagalni delikt), je presežena stroga razlaga 55. člena ZKP iz katere bi bilo moč sklepati, da morajo v tem členu opredeljeni upravičenci v roku treh mesecev po oškodovančevi smrti podati izjavo, da nadaljujejo postopek, sicer se postopek ne sme nadaljevati.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00091570
KZ člen 86. ZKP člen 129a, 129a/3.
nadomestna izvršitev kazni zapora - ponoven predlog - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - delo v splošno korist - vikend zapor - postopek za nadomestitev kazni zapora - sprememba zaporne v denarno kazen
Za kaznivo dejanje po četrtem odstavku v zvezi s 3. alinejo 3. točke prvega odstavka 324. člena KZ-1 sta določeni kazen zapora kot glavna kazen in stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila. Sodišče je obsojencu s pravnomočno sodbo z dne 12. 12. 2023 izreklo kazen zapora, v izrečeno kazen zapora po pravnomočnosti pa sodišče ne more posegati na način, da bi jo spremenilo v drugo kazensko sankcijo, ampak lahko le določi enega izmed v 86. členu KZ-1 določenih načinov prestajanja oziroma izvršitve kazni zapora, med katerimi pa ni denarne kazni.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091535
KZ-1 člen 300, 300/1. ZIKS-1 člen 98a, 98a/11. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 29.
prestajanje zaporne kazni - premestitev v prostore s strožjim režimom - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - grožnje - isti historični dogodek - razmerje med disciplinskim in kazenskim postopkom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Sodišče se v sodbi ni opredelilo do ugovora obrambe o kršitvi prepovedi ponovnega sojenja (načelo ne bis in idem), v zvezi z očitanim kaznivim dejanje grožnje pravosodnemu policistu v ZPKZ in postopkom po 98.a členu ZIKS-1, v katerem je bila obsojencu izdana odločba o namestitvi v strožji režim.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00090893
ZKP člen 16, 26, 26/1, 29, 29/1, 76, 76/3, 87, 87/6, 434, 434/1. KZ-1 člen 19, 19/1.
krajevna pristojnost - kraj storitve kaznivega dejanja - ubikvitetna teorija - pristojnost po kraju prebivališča obdolženca - načelo kontradiktornosti - pravočasnost zasebne tožbe - opis kaznivega dejanja - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - obvezne sestavine zasebne tožbe
Iz opisa kaznivega dejanja nista navedena ne kraj, kjer naj bi obdolženec deloval, niti kraj, kjer naj bi nastala prepovedana posledica, zato iz predmetnega opisa kraja storitve kaznivega dejanja ni mogoče določiti. Očitno sklepanje o kraju storitve kaznivega dejanja, ki ga ponuja pooblaščenka, ne zadošča. Zato se v tem primeru pristojnost pravilno določi na podlagi prvega odstavka 29. člena ZKP in je pristojno sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče (forum domicilii).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00091471
KZ-1 člen 29, 29/2, 70a, 70b, 206, 206/1. ZKP člen 105, 105/2, 492, 492/1.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - duševna motnja - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - nujen ukrep - dokazna ocena - dokazna ocena priče - posnetki nadzornih kamer - premoženjskopravni zahtevek - neprištevnost storilca - napotitev na pravdo
Pritožba neutemeljeno izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je namreč razjasnilo vsa odločilna dejstva, izvedene dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa zanesljivo zaključilo, da je obdolženec izpolnil vse zakonske znake očitanega protipravnega dejanja. Ta svoj zaključek je v izpodbijanem sklepu tehtno in prepričljivo obrazložilo, v tej posledici pa obdolžencu izreklo ustrezen varnostni ukrep ter razloge za njegov izrek v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo.
Neutemeljeni so tudi pomisleki pritožbe glede izrečenega varnostnega ukrepa ter navajanje, da bi bil primernejši varnostni ukrep zdravljenja na prostosti.
Pritožbeno sodišče poudarja, da KZ-1 v 194. členu določa izvršitveno ravnanje "ne daje preživnine", ki ga teorija in sodna praksa praviloma navezujeta na neplačevanje mesečnih obrokov preživnine oziroma neizpolnjevanje dolžnosti preživninskega zavezanca, kot je to določeno z izvršljivim naslovom. Slednje najprej ne more utemeljevati ocene prvostopenjskega sodišča, da ni bilo moč z gotovostjo ugotoviti, da je bil obtoženi zmožen "redno plačevati preživnino" v obdobjih, ki jih je iz izreka izpustilo in to po tistem, ko je ugotovilo, da je bil zmožen plačati preživnino (iz prihrankov), predvsem pa, da tudi v letih, ko so izkazani dohodki, oškodovanki ni plačal niti dela, niti simboličnega zneska, skratka nič. Obdolženi iz naslova preživnine ni praktično plačal ničesar, zato obdobja 13 let tudi ni moč municiozno in formalno drobiti na leta, mesece in določbe izvršilnih predpisov (ZIZ) oziroma zaradi, kot to pravilno poimenuje tožilec, "matematične zagotovitve eksistenčnega minimuma", ko pa je imel obdolženi eksistenčni minimum že dejansko zagotovljen.
sklep o stroških postopka - stroški vročanja - krivdni stroški
Drugi odstavek 94. člena ZKP, ki določa, da o stroških iz prejšnjega odstavka izda sodišče poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari, ne izključuje izdaje sklepa o teh stroških že med potekom kazenskega postopka. O navedenih stroških lahko tako izda sodišče poseben sklep, ko ti nastanejo, najkasneje pa odloči o njih v odločbi o glavni stvari.
ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - pravočasnost ugovora - vročanje naslovniku v tujini - mednarodna pravna pomoč - ugoditev pritožbi
V posledici ugotovljenega, ko torej sodišče prve stopnje sodbe o kaznovalnem nalogu III K 58726/2019 z dne 19. 5. 2021 obdolženemu A. A. ni vročalo postopkovno ustrezno določbam o mednarodni medsebojni pomoči na način, skladen določbi 120. člena ZKP, se ugotovitev, da je ugovor obdolženca z dne 15. 10. 2024, na podlagi drugega in četrtega odstavka 445.č člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 375. člena ZKP zavreči kot prepozen, pokaže kot preuranjena.
prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - novo sojenje - denarna kazen - višina denarnih zneskov
Obtoženi občuti kazen v končnem finančnem bremenu in ne v številu dnevnih zneskov ali višini dnevnega zneska. Če bi bilo v novem sojenju nižje število dnevnih zneskov, višji pa dnevni znesek, vendar bi bil končni skupni znesek denarne kazni enak ali nižji kot prej, do kršitve prepovedi spremembe na slabše ne bi prišlo. Če pa bi zaradi višjega dnevnega zneska skupni znesek denarne kazni bil višji kot v razveljavljeni sodbi, bi prišlo do kršitve prepovedi spremembe na slabše.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00091455
KZ-1 člen 223, 223/1. ZKP člen 354, 371, 371/1, 371/1-9, 372, 372/1. SPZ člen 171, 171/1, 171/4
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - stvarna pravica - blanketna norma - neposestna zastavna pravica - nastanek neposestne zastavne pravice - konkretizacija zakonskega znaka - register neposestnih zastavnih pravic - vpis v register - sprememba opisa - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 171. člena SPZ) in učinkuje že s pridobitvijo stvarne pravice, ne glede na to, ali je (že) vpisana v register neposestnih zastavnih pravic.