KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074442
KZ-1 člen 310, 310/1. ZKP člen 57, 57/2, 447, 450, 450/3. OZ člen 261, 261/1.
sklep o sodnem opominu - kaznivo dejanje samovoljnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - samovoljnost - pridržna pravica - subjektivna zavest storilca - umik zasebne tožbe
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti določno navedeni vsi trije elementi: 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada in 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejansko ni treba bolj določno konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Zavest obdolženega se presoja na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin v dokaznem postopku in je torej stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja. Samovoljnost pa je konkretizirana z delom opisa, da "redne poti za izterjavo dolga ni ubral".
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenih kaznivih dejanj izvršenih v sostorilstvu predstavljajo huda kazniva dejanja zoper življenje in telo ter zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Kot tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na okolje in razmere, v katerih obtoženca živita, in dejstvo, da sta odvisnika od prepovedanih drog, brez zaposlitve in jima kriminalna dejavnost predstavlja dodaten vir dohodka za preživetje razumno utemeljujejo sklep, da je ponovitvena nevarnost pri obeh obtožencih podana.
odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Stopnja obdolženčeve alkoholiziranosti v času storitve kaznivega dejanja je, kot pravilno opozarja zagovornik v pritožbi, minimalno preseglo stopnjo alkoholiziranosti, ki predstavlja zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, zato je ni mogoče šteti kot obteževalne okoliščine. Ker predstavlja lahka telesna poškodba ene ali več oseb kvalificirano obliko kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 324. člena KZ-1, ni mogoče šteti kot obteževalne okoliščine, da je ena oseba utrpela lahko telesno poškodbo.
KZ-1 člen 70b, 220, 220/1. ZKP člen 367, 492, 492/5.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - pravica oškodovanca do pritožbe - dovoljenost pritožbe
Zoper sklep o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti po 70.b členu KZ-1 pritožba oškodovancev izrecno ni dovoljena. Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti več pravic, kot ji gre po petem odstavku 492. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00081583
KZ-1 člen 70, 70/2, 308, 308/3. ZKP člen 7, 7/1, 285c.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravica do uporabe svojega jezika - prevod listin v tujem jeziku - olajševalne okoliščine - varnostni ukrep odvzema predmetov
Postopek priznanja krivde je določen v prvem odstavku 285.c člena ZKP, in sicer sodišče sprejme priznanje krivde, če je to, med drugim, jasno in popolno ter podprto z drugimi dokazi v spisu. Kot izhaja iz zapisnika o predobravnavnem naroku, je sodišče sprejelo priznanje krivde po tistem, ko je ugotovilo, da je obtoženčevo priznanje krivde podprto z listinskimi dokazi. Kateri so za obtoženca obremenilni dokazi je bilo navedeno v obtožbi, dejstvo pa je tudi, da je obtoženec krivdo priznal po tistem, ko se je posvetoval s svojim zagovornikom o tem, kakšno izjavo bo podal. Dvoma zato ni, da je bil obtoženec seznanjen s svojimi pravicami in da je razumel naravo in posledice danega priznanja.
Kot izhaja iz zapisnika o naroku za izrek kazenske sankcije je sodišče dokazna predloga zavrnilo, ker izjavi nista bili prevedeni v slovenski jezik in je zaslišalo le obtoženca, nakar drugih morebitnih dokaznih predlogov ni bilo. Obramba torej ni vztrajala pri zaslišanju obeh oseb, niti ni pojasnila, zakaj izjavi ni predložila v slovenskem prevodu, kot je to določeno v prvem odstavku 7. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je odvzem mobitela oprlo zgolj na dejstvo, da je bil uporabljen pri storitvi kaznivega dejanja, ne pa na nevarnost, da bi bil mobitel ponovno uporabljen pri storitvi kaznivega dejanja, kar je v smislu drugega odstavka 70. člena KZ-1 pogoj za izrek varnostnega ukrepa. Ker te nevarnosti izpodbijana sodba ne ugotavlja tudi ni podlage za izrek varnostnega ukrepa odvzema mobitela in je zato sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi obtoženčevega zagovornika v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 394. člena ZKP spremenilo tako, da se obtožencu varnostni ukrep odvzema predmetov ne izreče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00076162
KZ-1 člen 90, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 340, 340/4, 371, 371/1, 371/1-8. ZNPPol člen 128, 128/1, 128/1-2.
hramba DNK podatkov - hramba DNK profila - hramba dokazov - domneva nedolžnosti - roki hrambe podatkov
Zagovornica ne ločuje dveh povsem različnih položajev. Na eni strani položaj, da kazenski pregon po pravnomočni odločbi ni več možen in da zastaralni rok več ne teče, po drugi strani pa od tega povsem neodvisno ureditev v ZNPPol, da se DNK profili pravnomočno obsojenih hranijo do izteka zastaralnega roka, ki bi bil potreben za zastaranje kaznivega dejanja, ki jo podpira že predstavljena sistemska razlaga zakonske določbe, saj pri obsodilni sodbi potek roka ni vezan na pravnomočnost obsodilne sodbe, ampak na zastaranje kazenskega pregona, ki nastopi zgolj, ko poteče zakonsko predpisan zastaralni rok.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073932
ZKP člen 371/1-11, 392/1,4. KZ-1 člen 192/1.
razveljavitev sodbe - sodba nima razlogov
Obrazložitev sodbe je predstavitev sodnikove miselne presoje dejanskega stanja in njegove pravne subsumpcije v zvezi s predmetom kazenskega postopka ter je zato bistven del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen URS. Sodišče se je dolžno opredeliti do vseh trditev, ki izhajajo iz opisa kaznivega dejanja po obtožbi, tako, da na podlagi izvedenih dokazov pojasni ali zatrjevana dejstva šteje za dokazana ali ne. Posebej pomembno je, da navede logične in izkustveno sprejemljive razloge o tem, zakaj je pri presoji dejstev štelo za upoštevne le posamezne od nasprotujočih si dokazov; sodba brez razumljivega prikaza takega vrednotenja ustvarja videz arbitrarnosti.
stroški kazenskega postopka - krivdno povzročeni stroški - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec - detektiv - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - pristojnost za odločanje o pritožbi - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Po določbi drugega odstavka 94. člena ZKP izda sodišče o krivdnih stroških poseben sklep, razen če odloči o stroških, ki jih morata povrniti zasebni tožilec in obdolženec, v odločbi o glavni stvari.
Z izdajo posebnega sklepa o naložitvi stroškov obdolžencu (ali zasebnemu tožilcu) ni podan pritožbeni razlog "zmotne uporabe materialnega prava", ki ga v pritožbi uveljavlja zagovornik, temveč kvečjemu pritožbeni razlog (relativne) bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, če je nepravilna uporaba določbe drugega odstavka 94. člena ZKP vplivala ali je mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sklepa (prvi odstavek 403. člena ZKP). Pritožbeno sodišče relativnih bistvenih kršitev procesnih določb ne preizkuša po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), zato mora biti podano ali vsaj verjetno izkazano vzročno zvezo med kršitvijo procesnih določb ter zakonitostjo in pravilnostjo sklepa z določeno, vsebinsko argumentirano utemeljitvijo izrecno uveljavljati ter dokazati pritožnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075833
KZ-1 člen 99, 99/4, 191, 191/1, 191/2, 191/3.
nasilje v družini - odločba o kazenski sankciji - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost)
Za zunajzakonsko skupnost po KZ-1 se po četrtem odstavku 99. člena šteje dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Nobenega dvoma ni, da je v 191. členu KZ-1 inkriminirano tudi nasilje v zunajzakonski skupnosti in nadaljnje nasilje, povezano z razpadlo zunajzakonsko skupnostjo, saj gre za zgolj za eno od oblik družinske skupnosti,1 katere člani so v povsem enaki meri varovani pred nasliljem oziroma zlorabami s strani drugih članov te skupnosti. Glede na to, da Vrhovno sodišče, kot je razvidno iz citiranih sodb, zunajzakonsko skupnost razume kot obliko družinske skupnosti iz prvega odstavka 191. člena KZ-1, je v dani zadevi kvečjemu odveč pravna opredelitev še v zvezi z drugim odstavkom istega člena, vendar navedenega pritožba ne izpodbija in gre za kršitev kazenskega zakona (4. točka 372. člena ZKP), ki glede na enaka kaznovalna okvira tako po prvem kot po drugem odstavku 191. člena KZ-1 ni v škodo obtoženca.
Precedenčno sodišče je že poudarilo, da gre pri življenjski skupnosti zunajzakonskih partnerjev za pravni standard, ugotovitev obstoja takšne skupnosti pa je rezultat vsakokratne presoje konkretnih okoliščin posameznega primera. Pomembno je ovrednotiti kriterije, kot so (primeroma, a ne izključno) obstoj volje za skupnost, čustvena navezanost, obstoj ekonomske skupnosti in skupnega življenja ter trajanje skupnega bivanja.
kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - način izvršitve - psihično nasilje - trpinčenje - ponižanje ali prestrašenost - obstoj kaznivega dejanja
Očitek nadrejenega, četudi je objektivno neutemeljen, sam po sebi še ne predstavlja psihičnega nasilja ali trpinčenja, temveč je bistveno, ali je kritika presegla meje dopustnega ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva. Takšen zaključek še dodatno potrjuje že izpostavljeno stališče sodne prakse, da za presojo ni odločilno, ali nadrejeni ravna na ustrezni pravni podlagi in so njegovi očitki utemeljeni, temveč je bistveno, da s svojimi kritikami in zahtevami ne posega v osebnost in dostojanstvo zaposlenega.
Negativno strokovno poročilo obdolženca o oškodovancu samo po sebi ne more pomeniti psihičnega nasilja niti trpinčenja, ne glede na to, ali je bilo vsebinsko pravilno ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075826
URS člen 22. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 15, 244, 244/1, 293, 293/3, 344, 358, 358-1,371, 371/1, 371/1-a.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - preslepitveni namen - sprememba obtožbe - zloraba (procesne) pravice - oprostilna sodba - predstavitev obtožbe - pošten postopek
Če je opis dejanja v vloženi obtožnici nesklepčen in ne vsebuje konkretizacije vseh zakonskih znakov, mora sodišče brez nepotrebnega izvajanja dokazov izreči oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP. Modifikacija obtožnice v smeri dopolnjevanja opisa dejanja predstavlja zlorabo procesne pravice, zato ji mora sodišče odreči veljavnost in odločiti o prvotno vloženi obtožnici.
Policija je izvajala zakonito odrejene ukrepe zoper obtoženega B. B. in je tako 20. 10. 2022 tajno opazovala obtoženega B. B. ter ob tem opazila tudi obtoženega A. A. in da je ta bil zaznan (pravilneje opazovan) zgolj v trenutkih, ko je bil v stiku z obtoženim B. B.
Pridobivanje predhodne ustne odredbe tožilca v skladu s devetim odstavkom 149. a člena ZKP oz. naknadno pisno obveščanje državnega tožilca bi bilo potrebno le v primeru, če bi se tajno opazovanje v nadaljevanju izvajalo tudi samostojno zoper obtoženega A. A.
pripor - podaljšanje pripora - začasno prebivališče
Ureditev začasnega bivališča v Republiki Sloveniji ni okoliščina, ki bi negirala begosumnost, tako pritožba ne more spodnesti zaključka sodišča prve stopnje o obdolženčevi begosumnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076953
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - begosumnost - hudodelska združba
Presoja utemeljenosti suma nezakonitega prehajanja tujcev po ozemlju Republike Slovenije ter presoja pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073275
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - narava pogodbe - repo pogodba - začasne prodaje (repo posli) - reodkup - oprostilna sodba
Po oceni vseh dokazov je nato sprejelo razlago sklenjenih in spornih pogodb, kot sta jo izpostavljala oba obtoženca in sicer, da je šlo za repo pogodbe in ne samostojne kupoprodajne pogodbe, kot je bilo to ugotovljeno pri prvem sojenju. Na kratko povzeto, C. je pri D. dobil kreditna sredstva na način, da je banki prodal delnice in se zavezal, da jih bo v določenem roku odkupil po enaki ceni, zvišani za bančne obresti. Ker pa takšne, neposredne pogodbe ni smel skleniti, je po predhodnem dogovoru kot kupec nastopila Č., nato pa je na njeno mesto vstopil C. in z odkupom delnic dejansko odplačal kredit. Prav zato je po oceni sodišča šlo za prikrito repo pogodbo in ne pogodbo, s katero bi C. oziroma obtoženi A. A., računajoč ob tem na svoje osebne koristi, hotel Č. razbremeniti plačila.
Gre za vprašanje, ali je s prodajo delnic družbe C. bila mišljena njihova trajna odsvojitev ali zgolj začasna v smislu ponovnega odkupa po vnaprej dogovorjeni, le nekoliko višji ceni od prodajne oziroma ali je šlo za reodkupno pogodbo.
Odločitev C. oziroma obtoženega A. A. o načinu kreditiranja z repo pogodbami, sodi v okvir poslovne odločitve uprave, ki je lahko ali pa ne ekonomsko upravičena ali koristna, kot predmet obtožbe pa je pomembna le, če je v nasprotju z dolžnostjo skrbnega in poštenega gospodarjenja in zato nezakonita.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074542
KZ-1 člen 223, 223/1. ZOPOKD člen 4, 25. ZKP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zavrženje obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oškodovanje tujih pravic - poškodbena posledica - odvzem posesti - dejanska škoda - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - užitek - dopolnitev obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta
Zgolj ogrozitev premoženja drugega pri poškodbenih kaznivih dejanjih ne zadostuje. Namen inkriminacije po prvem odstavku 223. člena KZ-1 ni varovanje časovno oddaljenih (negotovih) premoženjskih interesov, temveč konkretnega oškodovanja, ki izkazuje takšno stopnjo nevarnosti, da upravičuje kazenskopravno intervencijo, ki je v skladu z načelom omejenosti represije skrajno sredstvo družbenega odzivanja na protipravna dejanja posameznikov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076256
KZ-1 člen 70b, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - institucionalno varstvo - načelo sorazmernosti
Na podlagi temelja, izkazanega skozi težo in številčnost izvršitvenih ravnanj obravnavanega storilca, tarčno usmerjenih v njegove bližnje, zatorej ne gre pritrditi očitku zagovornice o neupoštevanju in neobrazloženosti načela sorazmernosti v smislu predolgega trajanja izrečenega varnostnega ukrepa medicinsko-terapevtske narave. Sklep je namreč treba brati celostno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073461
ZKP člen 25, 25/1-1, 435, 435/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZJZ člen 4, 11.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kvalificirana oblika - stvarna pristojnost sodišča - javni shod - zbor lastnikov
Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.
zavrnitev obtožbe - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - oškodovanec kot tožilec - subsidiarni obtožni predlog - rok za vložitev obtožnega predloga - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - prepozen predlog - procesni prekluzivni rok - sklep o ustavitvi postopka - nestrinjanje preiskovalnega sodnika - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca
Sodišče prve stopnje je uporabilo petnajstdnevni rok iz tretjega odstavka 186. člena ZKP, ki izrecno velja za situacijo, ko i) preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava končana ali ii) ko senat zavrne predlog oškodovanca kot tožilca ali predlog zasebnega tožilca za dopolnitev preiskave; torej ne gre za situacijo, ko se preiskovalni sodnik že v osnovi ne strinja z opravo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj. Kot pravilno ugotavlja pooblaščenka, je v slednjem primeru sodišče v skladu s smiselno uporabo 60. člena ZKP, dolžno oškodovanca kot tožilca obvestiti, da lahko v roku 30 dni od prejema obvestila o nestrinjanju s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj, vloži obtožni predlog. Takšno stališče, torej, da je v dani procesni situaciji, potrebno izhajati iz določbe drugega odstavka 60. člena ZKP, je zavzeto v sodni praksi (glej sklep VSM IV Kp 22620/2019 z dne 9. 7. 2019), predvsem pa tudi v veljavni kazenskopravni teoriji, ki naredi izrecno distinkcijo med situacijo, ko oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec prejmeta obvestilo sodišča, da preiskovalna dejanja ne bodo opravljena, v tem primeru lahko vložita obtožni akt v roku 30 dni (smiselna uporaba 60. člena ZKP) in situacijo, ko so bila preiskovalna dejanja opravljena in je ta rok krajši in sicer 15 dni (tretji odstavek 186. člena ZKP), v obeh primerih pa gre za prekluzivna roka.