Prvostopno sodišče odloča o premoženjskopravnem zahtevku (PPZ), kakor ga uveljavlja oškodovanec, in le o tistem zahtevku, ki je bil postavljen. Sodišče lahko nato v sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, oškodovancu PPZ prisodi v celoti, lahko deloma in ga s presežkom napoti na pravdo, če pa podatki kazenskega postopka ne dajo zanesljive podlage niti za popolno niti za delno razsojo, ga napoti na pravdo s celotnim PPZ. Sodišče sàmo torej ne sme o zahtevku odločiti tako, da bi npr. namesto povrnitve škode, oškodovancu vrnilo stvari. Tudi v skladu z Obligacijskim zakonom (164. člen OZ) velja splošno pravilo, da ima oškodovanec pravico do izbire med vzpostavitvijo prejšnjega stanja v naravi (restitucija) in plačilom denarne odškodnine. Le izjemoma, kadar so podane prav posebne okoliščine, ki opravičujejo le vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, pravice do izbire med obema načinoma povrnitve premoženjske škode oškodovanec nima (VSRS sklep II Ips 25/2018 z 28. 3. 2019, točka 12).
Obdolženec namreč ni predložil zdravniškega opravičila, izdanega na obrazcu, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo ter tega ni storil niti po naknadnem pozivu sodišča z istega dne. Skladno s sodno prakso je treba upoštevati, da je dokazno breme na obdolžencu, kar pomeni, da je on tisti, ki mora sodišču predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje opravičljivost izostanka, naloga sodišča pa, da presodi, ali je opravičilo utemeljeno ali ne.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - pornografija - namen storilca - sprememba sodbe pred sodiščem druge stopnje - pritožbena obravnava - zadovoljevanje spolnega nagona
Časovni interval izvajanja teh ravnanj in sicer dobra tri leta v času, ko je bila oškodovanka stara med 10 in 13 let, dejstvo, da se je obtoženi oškodovanke s svojim telesom dotikal po praktično vseh intimnih delih ter fotografiranje gole oškodovanke, ko je šlo torej za navzven vidna spolna ravnanja, omogoča nedvomen zaključek, da je šlo pri tovrstnih ravnanjih obtoženca za spolno motivirana ravnanja, storjena z namenom potešitve spolne sle.
Kdaj točno otrok (katerikoli in ne zgolj oškodovanka), ki je žrtev spolne zlorabe, začne dojemati, da so izvajana ravnanja nad njim s strani storilca napačna ter na kakšen način se seznani z informacijami o spolnih zlorabah, posledično pa tudi kdaj se pri otroku začnejo kazati znaki spolne zlorabe, so vse okoliščine, ki v nobenem primeru ne zmanjšujejo pomena in nagibov storilčevih ravnanj.
Sodišče prve stopnje pritrjuje pritožniku, da je striptiz seksualna razvedrilna zabava za odrasle, ni pa primerna za otroke mlajše od petnajst let, fotografije, ki jih je obtoženi pokazal oškodovanki, pa niso zgolj seksualno gradivo, temveč pornografsko gradivo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00070197
ZKP člen 293, 293/3, 357, 357-4, 451, 451/1, 451/2, 474. KZ člen 71, 72, 72/3, 89, 89/1, 90, 90/3, 92, 92/1, 93, 93/2. KZ-1 člen 173, 173/1, 375.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - mladoletni storilec - ustavitev kazenskega postopka - izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - uporaba posebnih določb za mladoletnike
Ločena urejenost mladoletniku prilagojenega kazenskega postopka poudarja zlasti mladoletnikove največje koristi, pravice in interese, ob doslednem upoštevanju njegove starosti, duševne razvitosti in posebnih potreb na področju vzgoje, izobraževanja in zdravljenja, s čimer se preprečujejo škodljivi vplivi kazenskega postopka nanj. Navedeno posebno obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj zaradi njihove mladosti in ranljivosti po zakonski presumpciji traja do njihovega dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti, ko naj bi kot odrasle osebe dosegle pričakovano stopnjo razvoja, značilno za to obdobje, to je zrelost.
Iz omenjene določbe izhaja namen zakonodajalca, da je mladoletni storilec kaznivega dejanja pri enaindvajsetih letih kot odrasla, dozorela oseba, zmožen prestajati kazen zapora (namesto mladoletniškega zapora), zato je še toliko bolj (argumentum a fortiori) tako kazen zmožna prestajati oseba pri starosti višji od enaindvajset let.
Prvi odstavek 451. člena ZKP namreč določa zgolj, da se določbe postopka proti mladoletnikom kot lex specialis uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, vendar ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let. Navedeno torej ne pomeni, da se mora tak postopek proti storilcu, ki je med postopkom dopolnil enaindvajset let oziroma je bil postopek zoper njega zaradi objektivnih okoliščin uveden ob njegovem dopolnjenem triindvajsetem letu, (vedno) ustaviti, temveč zgolj, da ga lahko sodišče vodi po določbah rednega kazenskega postopka, saj kazenski postopek zoper njega ne ugasne, starosti storilca ob izvršitvi kaznivega dejanja je treba prilagoditi zgolj kazensko sankcijo.
ZKP člen 35. KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 196, 196/1. ZOPOKD člen 22, 22/1.
zavrženje obtožnega predloga - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaralnega roka - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - prenos krajevne pristojnosti
V obravnavani zadevi ni nobenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, prav tako pa pritožbeno sodišče ni zasledilo pristranskega odločanja, saj okoliščina, da je sodnik, ki je odločal v obravnavani zadevi že odločal v nekih drugih zadevah, ne potrjuje v pritožbi uveljavljano pristranskost, pri čemer so ostale navedbe pritožnika, s katerimi skuša prepričati v pristranskost prvostopnega sodišča, nepodkrepljene in zato neupoštevne.
ZST-1 člen 10, 10/6, 13, 13/1. ZKP člen 402, 402/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - plačilo sodne takse - načelo ne bis in idem - ne bis in idem
O isti taksni obveznosti (o predlogu za obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje) je bilo že pravnomočno odločeno kot pojasnjeno, zato bi ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) nasprotovalo prepovedi ne bis in idem. To bi bilo mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, katerih pa pooblaščenec zasebne tožilke, na katerem je bilo trditveno in dokazno breme, v novem predlogu z dne 6. 3. 2023 ni niti navajal niti izkazal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00084023
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 29. KZ člen 50, 51, 51/3, 234a, 234a/1, 234a/2. ZKP člen 17, 18, 18/1, 105, 105/2, 240, 240/2, 355, 355/1, 369, 369/4.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - nemogoča izvedba dokaza - uničen dokaz - priloga - izvedensko mnenje - povzemanje podatkov iz prilog - sestavni del kazenskega spisa - posredno izveden dokaz - kontradiktornost postopka - načelo neposrednosti - pravica do obrambe - zaslišanje izvedenca - razrešitev sodnega izvedenca - postavitev drugega izvedenca - obrazložitev izvedenskega mnenja - strokovna pravila - zaslišanje priče - sostorilstvo - sprememba obtožnice - opozorilo priči - predlog za ponovno zaslišanje priče - relevantnost predlaganih dokazov - pravica do poštenega sojenja - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - navajanje novih dokazov v pritožbi - višina premoženjske škode - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - izbira kazenske sankcije - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Pritožnik z navedbami, da v izreku izpodbijane sodbe ni konkretizirano domnevno preslepitveno ravnanje obtoženega, uveljavlja kršitev kazenskega zakona v povezavi s kršitvijo načela zakonitosti. Pri tem se sklicuje na spremenjeno sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s kaznivim dejanjem poslovne goljufije, sodbo I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017, s katero je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse o konkretizaciji zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije, vendar izpodbijana sodba po presoji pritožbenega sodišča ne obravnava enake procesne situacije. V citirani sodbi namreč opis dejanja ni bil konkretiziran do te mere, da bi bil z dejstvi in okoliščinami opisan tudi zakonski znak preslepitev drugega, tako da ni bilo mogoče ločiti med tem, ali gre za kazensko ali za civilnopravno razmerje.
V obravnavanem primeru je zakonski znak preslepitve drugega najprej zapisan v abstraktnem delu opisa dejanja, nato pa je v konkretnem delu opisa opredeljen še z navedbo konkretnega ravnanja obtoženca, in sicer: "da ne obtoženec ne C. C. tega namena [plačati računov] nikoli nista imela, marveč je bil njun namen le, da se v obdobju, dokler zloraba ne bo odkrita, preusmeri čim več klicev in dobi plačila od kličočih v drugi državi, oškodovano družbo kot posrednico pa da se oškoduje". Glede na navedeno torej ne drži pritožbeni očitek, da je v izreku sodbe zapisano zgolj, da naj bi obtoženi "preslepil drugega", drugega ravnanja, ki bi konkretiziralo njegovo preslepitveno ravnanje pa ne vsebuje.
nezakoniti dokazi - poseg v komunikacijsko zasebnost - pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju - preiskava elektronske naprave - obvezna obramba z zagovornikom - mladoletni storilec
Kot je bilo že predhodno navedeno iz spisovne dokumentacije izhaja, da je Center sporne podatke - IP naslov, telefonsko številko, e-mail naslov in uporabniško ime uporabnika, ki je naložil predmetno otroško pornografijo preko omrežja Discord, ki jih je nato posredoval Europolu, le ta pa Sektorju kriminalistične policije, Policijska uprava C., pridobil od omrežja Discord, torej brez odredbe sodišča, vendar to še ne pomeni, da so bili ti podatki pridobljeni nezakonito, kot nazira pritožnik. Obramba namreč spregleda Uredbo Evropskega parlamenta in sveta EU z dne 6. 7. 2021 - začasna pravila za odkrivanje spolnih zlorab otrok na spletu, ki določa začasno odstopanje od določenih členov Direktive, ki varuje zaupnost sporočil in podatkov o prometu. Začasna uredba, ki je zavezujoč zakonodajni akt in jo je treba v celoti uporabljati po vsej Evropski uniji, spletnim ponudnikom storitev omogoča, da se še naprej na prostovoljni osnovi bojujejo proti spletnim vsebinam, ki vsebujejo spolno zlorabo otrok.
Ker se v konkretnem primeru mladoletniku očita storitev kaznivega dejanja po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do dveh let, je relevanten tretji odstavek 454. člena ZKP. Ker je torej policija od mladoletnika zgolj zbirala obvestila, gre pa za dejanje, ki ga policija opravi brez odredbe sodišča, obramba mladoletnika ni bila obvezna v smislu tretjega odstavka 454. člena ZKP. Enaka ugotovitev velja tudi glede opravljene preiskave elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (elektronske naprave) po 219.a členu ZKP. To preiskavo je policija opravila na podlagi vnaprejšnje pisne privolitve mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika, torej brez odredbe sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070233
ZKP člen 278, 278/2, 277, 277/1, 277/1-4. KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - pristojnost zunajobravnavnega senata - materialni preizkus obtožnice - ocenjevanje utemeljenosti suma - sklepanje o dokazanosti - sprememba sklepa
Čeprav je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe, pa se je v svojem bistvu, tudi po oceni pritožbenega sodišča, opredeljevalo do vsebine posameznih očitkov, ki bremenijo obdolženca, na način, da je odločalo o sami utemeljenosti obtožbe, s tem pa je preseglo pristojnosti iz faze materialnega preizkusa obtožbe. Poudariti je namreč, da se v ugovornem postopku ne odloča o utemeljenosti obtožbe (o tem bo odločal senat na glavni obravnavi), temveč o utemeljenosti ugovora zoper obtožnico.
Ni sicer treba, da so pravne norme sploh pripisane v izrek prvostopenjske sodbe, razen če nadomeščajo del opisa dejanja kot življenjskega dogodka (opis dejstev), vendar pa je utemeljeno pritožbeno izpostavljeno pričakovanje zagovornikov obdolženega, da je vsebina skupka norm, vsebovanih v izreku izpodbijane sodbe, ustrezno obrazložena. Pri tem se je prvostopenjsko sodišče dolžno opredeliti do vseh trditev, ki izhajajo iz opisa kaznivega dejanja po obtožbi, tako, da na podlagi izvedenih dokazov pojasni, ali zatrjevana dejstva šteje za dokazana ali ne. Razlogi sodbe morajo skladno s 17. členom ZKP zajeti vsa dejstva, ki so znak obravnavanega kaznivega dejanja, ali so odločilna zato, ker je od njih odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona oziroma z njim povezanega predpisa v primeru blanketne kazenske norme.
preizkus obstoja pripornih razlogov po 207. členu ZKP - priporni razlog begosumnosti - tuj državljan
Ni za slediti navedbam obtoženca, da bi se v primeru izpustitve udeleževal kazenskega postopka, saj mu grozi sorazmerno visoka zaporna in tudi denarna kazen, na Slovenijo pa ga nič ne veže. Na navedeno ne kaže niti njegova pritožbena navedba o tem, da je Ukrajina v vojni in da tja ne bo pobegnil, saj navedeno ne predstavlja zagotovila, da bi ostal v Sloveniji, še posebej, ker celo sam navaja, da bi odšel v Italijo k družini. Ob tem bi se lahko zatekel tudi v dele Ukrajine, kjer ni aktivnih vojnih spopadov, ali pa bi se odločil za obrambo svoje domovine in s tem onemogočil svojo izročitev Sloveniji, saj Ukrajina svojih državljanov praviloma ne izroča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072713
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 242, 375, 445č.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - sodba o kaznovalnem nalogu - sodna prepoznava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo tudi, da je bil šotor po pisanju z razpršilcem s strani obdolženca poškodovan, ker so v razpršilcu snovi, ki uničujejo impregnacijo platna, v posledici česar začne šotor prepuščati vodo ter da je bil s tem okrnjen funkcionalni namen šotora, ki je predvsem v zaščiti pred dežjem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00081588
KZ-1 člen 31, 31/2, 42, 57, 57/3, 204, 204/1, 205, 205/2. ZOPOKD člen 4, 4-3.
kaznivo dejanje tatvine - pravna zmota - zakonski znaki - pravna opredelitev - naravna vrednota - konkretizacija - odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje - prispevek pravne osebe h kaznivemu dejanju - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi
Po določbi drugega odstavka 31. člena KZ-1 ni upravičenih razlogov za pravno zmoto, če storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju, ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravna pravila.
Za ugotovitev kazenske odgovornosti pravne osebe mora obstajati vzročna povezanost med prispevkom pravne osebe h kaznivemu dejanju in samim kaznivim dejanjem. Iz opisa dejanja pa ne izhaja kakršen koli prispevek pravne osebe k pridobitvi protipravne premoženjske koristi.
Ker z izpodbijano sodbo obtožencu protipravna premoženjska korist ni bila odvzeta, posebni pogoj v izrečeni pogojni obsodbi nima pravnega temelja. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se obtožencu v izrečeni pogojni obsodbi posebni pogoj ne določi.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - izključitev protipravnosti - varstvo upravičenih koristi
Priznani interes ni omejen samo na lastne interese obdolženca, pač pa se razteza tudi na primer, ko je obdolženi tesno povezan z interesom, ki ga varuje (na primer bližnje sorodstvo, kot je to v obravnavanem primeru: ded - vnukinja).
V trenutku policistovega poziva po 52. členu ZNPPol, naj obsojenec izroči prepovedane predmete, je bil sum, da izvršuje prekršek po 33. členu ZPPPD že osredotočen, zato bi ga moral policist poučiti o pravicah, ki izvirajo iz privilegija zoper samoobtožbo. Ker tega ni storil, je zaseg predmetov obremenjen s kršitvijo jamstva iz četrte alineje 29. člena Ustave, vsi kasneje pridobljeni dokazi pa nezakoniti.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - zakonski znaki kaznivega dejanja - prilastitev - prilastitveni namen - subjektivni zakonski znak - naklep - izvršitvena ravnanja - zunanja manifestacija
Kazenskopravna teorija kakor tudi sodna praksa sta si enotni, da zakonski znak prilastitve pomeni, da storilec stvar rabi kot svojo. Ne zahteva pa se, da bi lastnik trajno izgubil oblast nad stvarjo oziroma bil trajno "razlaščen", kajti storilec sploh ne more postati lastnik stvari, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem. Zato je pomembno, da mora biti prilastitev podana zgolj v storilčevem naklepu, za izvršitveno ravnanje pa zadostuje zunanja manifestacija. Skladno s tem mora imeti storilec v naklepu, da lastniku trajno onemogoči izvrševanje oblasti nad stvarjo (negativni vidik prilastitve), ter da sam stvar vsaj začasno inkorporira v svoje premoženje (pozitivni vidik prilastitve). Izvršitveno ravnanje med drugim predstavlja tudi, da storilec stvari noče vrniti.
zavrženje obtožnega predloga - faza priprav na glavno obravnavo - razpis glavne obravnave - odredba sodnika o vročitvi obtožnega akta - začetek kazenskega postopka - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Z odredbo sodnika o vročitvi obtožnega akta se je kazenski postopek kot sodni postopek zoper obdolženca že začel, po začetku kazenskega postopka pa obtožnega akta, razen v primeru iz petega odstavka 443. člena ZKP, ni mogoče več zavreči.
Sodišče prve stopnje je torej s tem, ko je zavrglo obtožni predlog, čeprav se zadeva nahaja že v fazi razpisa glavne obravnave, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/1, 296, 196/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9.
bistveno zmanjšana prištevnost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - pošten postopek - venire contra factum proprium - pritožba zoper končno odločbo - sankcija
Kadar tožilstvo v pritožbi (pa še to le zoper odločbo o kazenski sankciji) poudarja dejstva, na katere se ni (z ustrezno modifikacijo obtožbe) odzvalo že v prvostopenjskem sojenju, gre za ravnanje contra factum proprium, ki je v nasprotju z načelom poštenega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069391
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - objektivne ovire - zdravstvene težave - rojstvo otrok, za katere mora obsojeni skrbeti - bolezen otroka
Skrb in nega dveh dojenčkov ter izkazane zdravstvene težave otrok in obsojenke so okoliščine, ki so predstavljale objektivno oviro obsojenki, da bi tudi v podaljšanem roku za izpolnitev dela v splošno korist (zaradi njenih zdravstvenih težav) opravila vse naložene ure dela. To ji kljub odzivnosti, vestnosti, rednem prihajanju na delo, upoštevanju dogovorov in sodelovanju s probacijsko enoto ni moglo uspeti. Navedeno specifično obdobje v življenju obsojenke in njenih novorojenih otrok pritožbeno sodišče ocenjuje kot ključni razlog za neopravo dela v splošno korist.
Zagovorničino polemiziranje o tem, kako se je oškodovanec tedaj počutil ter navedbe, da slednje ni konkretizirano, ni utemeljeno. Drži, da je v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja navedeno, da se je oškodovanec počutil vznemirjeno in se zbal zase, vendar to ni bistveno, saj za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da bi se oškodovanec dejansko počutil vznemirjeno ali prestrašeno (čeprav se je oškodovanec vsekakor tako počutil ob seznanitvi z obdolženčevimi besedami, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju). Ključna je namreč objektivna resnost grožnje, ki jo je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera ob upoštevanju vsebine grožnje, konteksta, v katerem je bila izrečena, ter odnosa med obdolžencem in oškodovancem.