Zagovorničino polemiziranje o tem, kako se je oškodovanec tedaj počutil ter navedbe, da slednje ni konkretizirano, ni utemeljeno. Drži, da je v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja navedeno, da se je oškodovanec počutil vznemirjeno in se zbal zase, vendar to ni bistveno, saj za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da bi se oškodovanec dejansko počutil vznemirjeno ali prestrašeno (čeprav se je oškodovanec vsekakor tako počutil ob seznanitvi z obdolženčevimi besedami, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju). Ključna je namreč objektivna resnost grožnje, ki jo je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera ob upoštevanju vsebine grožnje, konteksta, v katerem je bila izrečena, ter odnosa med obdolžencem in oškodovancem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069044
KZ-1 člen 22, 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 95, 95/1, 97, 97/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran
Kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, sta obe priči potrdili, da so se otroci, ko je obdolženi pristopil do njih, razbežali, s čimer je ovržen zagovor obdolženega, ki je navajal, da je oškodovanec A. A., kljub njegovemu prihodu in pozivu ter celo prijemu oškodovančeve roke, da naj B. B. izpusti, tega še vedno držal za vrat in dušil. Zato ni mogoče slediti pritožbi, ki poskuša prikazati, da je obdolženi s klofuto odvrnil istočasni protipravni napad, ker trajanja napada s strani A. A. ni potrdila nobena izmed zaslišanih prič.
KZ-1 člen 20, 308. ZKP člen 148, 148/2, 165, 166, 166/1, 178, 215.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zaseg in odvzem predmetov - odredba za preiskavo
V primeru obstoja osredotočenosti suma storitve kaznivega dejanja lahko organi pregona pridobijo predmete, ki jih ima obdolženec v svoji posesti, na dva načina. Prvi način je, da sodišče na predlog državnega tožilstva izda odredbo za opravo osebne oziroma hišne preiskave, pri kateri so predmeti, ki bodo služili kot dokazno gradivo, zaseženi. Drugi način je, da obdolženec navedene predmete organom pregona na njihov poziv izroči prostovoljno. Vendar pa je pogoj za prostovoljnost obdolženčeve odločitve njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP, ki v prvi vrsti zajema pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo.
nadaljevano kaznivo dejanje - velika tatvina - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Zagovornik neutemeljeno zanemari dejstvo, da so pritožbeno intonirane okoliščine v zvezi s podanim priznanjem obdolženega pred prvostopenjskim sodiščem že bile ustrezno upoštevane. Minimaliziranje in poskus zaobida neizpodbitnega dejstva obdolženčeve predkaznovanosti, kot to poskuša prikazati zagovornik v okviru zavzemanja za pravično kazen, ki bi bila nižja od polletne, je neresno in neprepričljivo. Pritožbeno ostane nekritično prezrto, da je bil obdolženi za istovrstno kaznivo dejanje pravnomočno obsojen že kar šestkrat.
Prav pa ima okrožna državna tožilka tudi, ko poudarja, da za obstoj obdolžencu očitanih kaznivih dejanj sploh ni merodajno, kdo je inkriminirane račune fizično posredoval na računovodstvo, saj obravnavana kazniva dejanja (davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena KZ-1 in ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena KZ-1) ne spadajo med t.i. „lastnoročna dejanja“, ki jih je moč izvršiti le z lastno telesno dejavnostjo. Posledično obrambno izpostavljena okoliščina, da obdolženi računovodstvu in davčnemu organu ni neposredno predložil računovodskih listin in obračuna davka na dodano vrednost, v predmetni kazenski zadevi ne more biti odločujoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00070794
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 242. ZNPPol člen 46.
velika tatvina - vlomna tatvina - pravna opredelitev - objektivni in subjektivni pogoj - prepoznava po fotografiji - izpovedba oškodovanca - stvar majhne vrednosti
Sklicevanje na opravljeno prepoznavo po fotografijah, ne glede na to, da ni šlo za preiskovalno dejanje po ZNPPol ali ZKP, je sestavni del oškodovančeve izpovedbe, na katero se sodba sme opreti.
Z odtujitvijo zaprte torbe iz vozila sostorilca nista selektivno izbrala stvari, ki sta si jih protipravno prilastila, hkrati pa nista vedela, da so v torbi le stvari majhne vrednosti, zato t.i. subjektivni element majhne tatvine ni izpolnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00068810
KZ-1 člen 34, 34/1, 116, 116-1. ZKP člen 18, 18/1, 248.
umor - poskus umora - izvedenstvo psihiatrične stroke - prištevnost - zavrnitev dokaznih predlogov - umor na zahrbten način
Vsa izvedenska mnenja mora sodišče, ne glede na to, da sámo nima strokovnih znanj, ki jih imajo izvedenci, kritično presoditi in njihovo vsebino oceniti v skladu z načelom proste presoje dokazov. Pri presoji, kateremu (katerim) izvedenskemu mnenju bo sledilo oziroma sprejelo njegove zaključke, sodišče ocenjuje zlasti življenjsko logičnost in strokovno prepričljivost izvedenčevih argumentov, pri čemer nima nobenega vpliva podatek, za katerega izvedenca gre oziroma kateri instituciji (strokovnemu zavodu) posamezni izvedenec pripada. Pri presoji pravilnosti in verodostojnosti mnenj(a) sodišče ni vezano na nobena formalna dokazna pravila ter med mnenji, ne glede na to, kdo jih je izdelal, ni nobene dokazne hierarhije. Sodišče ni dolžno odrediti novega izvedenstva zgolj zato, ker se ena od strank z (zanjo neugodnimi) ugotovitvami postavljenega izvedenca ali izvedencev morda ne strinja, sodišče pa je dokazno oceno, zakaj tem ugotovitvam sledi, prepričljivo in tehtno obrazložilo.
Objektivna sestavina grozovitega izvršitvenega načina kaznivega dejanja umora se kaže v ravnanju, s katerim storilec pri žrtvi povzroča posebno trpljenje, strah in/ali bolečine, ki po intenziteti presegajo "običajno" trpljenje pri odvzemu življenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00070820
ZKP člen 370, 370/2, 285c, 285c/1, 506. KZ-1 člen 57, 57/3, 61, 62, 62/2, 211, 211/1.
kaznivo dejanje goljufije - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Pritožbeno zavzemanje za podaljšanje roka izpolnitve posebnega pogoja za dodatnih šest mesecev ni utemeljeno. Preklic pogojne obsodbe in posledično izrek primarno določene kazni zapora ni stvar avtomatizma, temveč mora sodišče prve stopnje, ob vsakokratni neizpolnitvi obveznosti v določenem roku, skladno z določbo 506. člena ZKP izvesti postopek za preklic pogojne obsodbe. V okviru tega postopka mora ugotoviti, ali je razlog za neizpolnitev obveznosti obsojenčeva nepripravljenost oziroma brezbrižen odnos do izrečene pogojne obsodbe in v njej določenega posebnega pogoja ali pa je vendarle posledica objektivnih okoliščin, zaradi katerih obsojeni - kljub pripravljenosti in trudu - naložene obveznosti v določenem roku ni mogel izpolniti.
URS člen 29. ZKP člen 4, 70, 70/1, 83, 148, 148/4, 285e, 402, 402/3.
izločitev dokazov - jezik - formalna obramba - kršitev pravice do obrambe
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je bil obdolženec v jeziku, ki ga razume, predhodno seznanjen z vsemi njegovimi pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP ter da je organom pregona prostovoljno izročil mobilni telefon in skladno z drugim odstavkom 219.a člena ZKP šele v navzočnosti prevajalke podpisal veljavno privolitev za preiskavo elektronske naprave. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da se formalna obramba razteza samo na zaslišanje obdolženca, ne pa tudi na predhodno zaslišanje prič v okviru nujnih preiskovalnih dejanj (prvi odstavek 166. člena ZKP). To pomeni, da obdolžencu zaradi nenavzočnosti odvetnika, ki v času zaslišanja prič še ni opravljal funkcije zagovornika, niso bila kršena pravna jamstva iz določbe 29. člena Ustave.
kaznivo dejanje grožnje - razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem - ustrahovanje - silobran
Sodišče prve stopnje je v opisu dejanja v izreku sodbe jasno navedlo vse zahtevane zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, vključno s tistimi, ki to kaznivo dejanje ločijo od prekrška. V opisu dejanja je namreč navedeno, na kak način je obdolženka z grdim ravnanjem oškodovanki resno zagrozila, da bo napadla njeno telo, pri čemer je ravnala na opisan način zato, da bi oškodovanko ustrahovala in vznemirila, kar je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (točka 8) tudi konkretno, podrobno in tehtno obrazložilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068868
KZ-1 člen 62, 62/2, 220, 220/1. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari
Sodišče prve stopnje je pogojno obsodbo preklicalo še v zakonsko določenem roku, vendar je ta potekel v pritožbenem postopku, še pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču, ki jo je prejelo v reševanje dne 22. 6. 2023. Zaradi poteka časa, v katerem se lahko pogojna obsodba zaradi neizpolnitve obveznosti prekliče, pritožbeno sodišče utemeljenosti pritožbe ni presojalo, temveč je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072171
KZ-1 člen 308. ZKP člen 366.
odmera kazni - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - prepozna pritožba - navadna pošta
V spisu se ob predložitvi zadeve pritožbenemu sodišču ni nahajala pritožba zagovornika zoper sodbo, temveč se je nahajala le pritožba obtoženca. Na pritožbeni javni seji opravljeni dne 3.8.2023 je odvetniški kandidat zagovornikovega substituta zatrjeval, da je tudi zagovornik vložil pritožbo in sicer z datumom 19.5.2023, in se zavezal, da bo v roku treh dni posredoval dokazilo o vloženi pritožbi. Z dopisom poslanim 3.8.2023 je nato zagovornik posredoval svojo pritožbo in navedel, daje bila pritožba poslana z navadno pošto v maju 2023. Pri tem ni posredoval nobenega dokazila o vloženi pritožbi in s tem ni izkazal, da je dejansko vložil pritožbo. Breme dokazovanja vložitve pravočasne pritožbe je namreč na samem zagovorniku.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00068892
KZ-1 člen 82, 82/2, 86, 86/9. ZKP člen 129a.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora - izpisek iz kazenske evidence - presoja vseh okoliščin - vsebinski kriterij - specialni povratnik - namen kaznovanja
V izpostavljanju zakonske rehabilitacije in nesprejemanju aktualne vsebine izpiska iz kazenske evidence (v nadaljevanju IKE) pritožnika tudi zanemarita dejstvo, da četudi bi bil glede na veljavni IKE izbris dela obsojenčeve deliktne preteklosti upravičen, to še vedno ne pomeni, da obsojeni A. A. kaznivih dejanj v preteklosti ni izvrševal. Izkazano kontinuirano pravno nevzdržno dejavnost, nagnjenost k izvrševanju kaznivih dejanj in posledično obsojenčevo osebnost, je sodišče prve stopnje v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa zatorej primerno materialno ovrednotilo.
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji ni mogoče soglašati. Neutemeljene so navedbe pritožbe, da je sodišče prve stopnje nepravilno ocenilo izpovedbi zaslišanih prič D. D. in E. E., ker je izpovedbi prič pravilno povzelo in dokazno ocenilo.
izločitev dokazov - odredba o hišni preiskavi - obrazložitev odredbe
Zagovornica v pritožbi pravilno opozarja na nujnost sodne presoje pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar je bistvo garantne funkcije sodnika, vendar nima prav, da konkretna odredba o hišni preiskavi ne dosega standarda obrazloženosti, vzpostavljenega z ustavnosodnimi merili iz ustavnosodne odločbe Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00074793
KZ-1 člen 47, 47/2, 308, 308/3. ZKP člen 370, 370/1.
priznanje krivde - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - odmera kazni - olajševalne okoliščine - denarna kazen - koristoljubnost - izgon tujca iz države
Kolikor se obtoženec pritožuje, da z dejanjem ni zasledoval protipravne premoženjske koristi in ga je storil brez naklepa, s tem izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje. V tej zadevi je obtoženec krivdo po obtožbi priznal in je sodišče njegovo priznanje sprejelo ter se posledično glede na določbo drugega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zoper dejansko stanje ne more pritožiti.
obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zavodu - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - mnenje lečečega zdravnika - predlog za zaslišanje izvedenca
Po določbi prvega odstavka 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.a členom KZ-1, sodišče odloča o nadaljnjem izvajanju ali spremembi varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi mnenja zdravnikov. Praviloma gre za mnenje zdravnikov zdravstvenega zavoda, v katerem se ukrep izvaja oziroma lečečih zdravnikov, ki stanje zdravljene osebe najbolje poznajo, sicer pa zdravstveni zavod tudi sam lahko sodišču predlaga spremembo izvajanja ukrepa, kadar oceni, da ta ukrep ni več potreben. Sodišče, ki samo nima potrebnega strokovnega znanja, torej odloča na podlagi mnenja tistih, ki takšno znanje imajo in ki izvajajo zdravljenje konkretne osebe. Kadar so stališča zdravnikov, ki so neposredno udeleženi pri zdravljenju jasna in nedvoumna, potem ni nobene potrebe po angažiranju izvedenca in takšnega ravnanja tudi vsebina mnenja C. C. ne narekuje.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - zavrnitev predloga
Niso utemeljene pritožničine navedbe, da je obsojenec že od 8. 4. 2022 na prostosti in bi mu izvršitev zaporne kazni po nepotrebnem poslabšala kvaliteto življenja. Dejstvo je, da vsako prestajanje zaporne kazni poslabša kvaliteto življenja, vendar bi na to moral obsojenec misliti pred tem, ko je izvršil kaznivo dejanje, glede katerega sodišče prve stopnje pravilno ni prezrlo, da ga je izvršil celo v navzočnosti pravosodnega policista med prestajanjem zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00071293
KZ-1 člen 7, 308, 308/3. KZ-1G člen 1. ZKP člen 285č, 285č/6.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - priznanje krivde - omilitev kazni - posebne olajševalne okoliščine
Pritožnik trdi, da je novela KZ-1G v nasprotju z Ustavo, ker je zvišala zaporno kazen za trikrat. Ocenjuje, da je treba za obtoženca uporabiti milejši zakon, to je zakon, ki je veljal pred uveljavitvijo KZ-1G. Stališče pritožnika nima podlage v prvem odstavku 7. člena KZ-1, ki določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Le če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat), se uporabi zakon, ki je milejši za storilca (drugi odstavek 7. člena KZ-1). V obravnavani zadevi je bilo kaznivo dejanje storjeno po uveljavitvi novele KZ-1G, zato uporaba zakona, ki je veljal še preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, ni v skladu s 7. členom KZ-1.
Zvišanje predpisane kazni za obravnavano kaznivo dejanje samo po sebi še ni razlog za trditev o neustavnosti novele KZ-1G, saj je bila ta sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje ter pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje upoštevalo vse pravno relevantne okoliščine primera, pri čemer je ugotovilo, da gre za posebne olajševalne okoliščine, na podlagi katerih je obtožencu omililo kazen. Upoštevalo je, da je obtoženec krivdo za kaznivo dejanje priznal, ko se je prvič izrekel o svoji krivdi in s tem prispeval h krajšemu poteku postopka, pri čemer je pojasnilo, da priznanje ni bistveno pripomoglo k razjasnitvi dejanskega stanja, ker je bil obtoženec prijet inflagranti. Kot obteževalno okoliščino je upoštevalo, da je prevažal kar sedem oseb, odraslih moških, katere je šel iskati na Hrvaško in jih ni zgolj prevažal po ozemlju Republike Slovenije, ampak jih je tudi nezakonito spravil preko hrvaško-slovenske meje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00069007
KZ-1 člen 86.
nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Pritožbeno sodišče tako pritrjuje prvostopenjskim razlogom, da nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist pri obsojenemu ne bi dosegla namena, ki se zasleduje z izrekom prostostne kazni, prav tako takšna nadomestitev ne bi imela generalnega oziroma specialno preventivnega učinka, saj obsojenca že predhodno odobrena alternativna izvršitev zaporne kazni ni odvrnila od inkriminiranega prihodnjega ravnanja.