ZBan-1 člen 63, 63/1, 65, 65/1, 65, 65/5-2, 376, 376/1.
zavrnjeno dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave banke - ocena primernosti kandidata z vidika varnega poslovanja banke - „fit and proper“ presoja - diskrecijska pravica Banke Slovenije - kontradiktornost postopka - načelo enakosti
Pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke, Banka Slovenije ne preverja le izpolnjevanje (splošnih oz. formalnih) pogojev iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, temveč je njena dolžnost, ki neposredno izhaja iz določbe druge točke petega odstavka 65. člena ZBan-1, preveriti oziroma ugotavljati tudi druga morebitna dejstva in okoliščine, zaradi katerih kandidat, ki sicer izpolnjuje tako imenovane splošne pogoje iz prvega odstavka 63. člena ZBan-1, ne bi bil primeren za opravljanje navedene funkcije.
Določbe druge točke petega odstavka 63. člena ZBan-1 pa ni mogoče razlagati le gramatikalno, ampak v duhu celotnega ZBan-1 in narave dejavnosti oziroma poslovanja bank in tem sorodnih institucij in v skladu s temeljnimi načeli ZBan-1, zlasti pa z vidika njenega namena in dobrine, ki naj bi jo varovala.
Navedena določba zato daje Banki Slovenije tudi določeno pravico diskrecijskega odločanja, vendar svoje zavrnitve ne more opreti na katerakoli dejanja oziroma ravnanja, ampak samo na tista, na podlagi katerih (preteklih ravnanj - dejanj, ki jih je storil) je mogoče sklepati na možnost nastanka zakonsko določenih posledic, to je na možnost ogrožanja obvladovanja tveganj.
Presoja primernosti kandidata se tako opravi na podlagi tako imenovane „fit and proper“ (usposobljenost in primernost) presoje, ki se je zlasti na področju finančnih in tem podobnih institucij (zaradi njihovega že navedenega pomena in delovanja) kot tudi njihovih nadzornih institucij uveljavila pri preverjanju usposobljenosti kandidatov za opravljanje najzahtevnejših in najpomembnejših funkcij v finančnih in tem podobnih institucijah. Varovane dobrine (varstvo vlagateljev in stabilnost bančnega in s tem širšega finančnega ter celotnega gospodarskega sistema) pa so tisti okvir, ki narekujejo, katera dejanja je šteti v vsakem posameznem primeru za zapolnitev pravnega standarda “dejanj, ki jih je storil” in v tem okviru tudi opraviti test sorazmernosti.
ZP-1 člen 2, 14, 56, 56/3, 156 in 156/1-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati s sodbo, s katero se zahteva za sodno varstvo zavrne.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - obstoj delovnega razmerja
Tožnik v sodnem sporu uveljavlja zagotovitev zaposlitve, kar naj bi bila obveznost tožene stranke in sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo pri (sedaj) toženi stranki. Gre torej za spor o obstoju delovnega razmerja. Za tovrstne spore pa je po določbi točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 155, 155/1-3, 155/1-8, 167, 167/2. URS člen 23, 25.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odločanje sodišča – odločanje o dokaznem predlogu – zaslišanje obdolženca
Če sodišče v obrazložitvi sodbe ne oceni v celoti bistvenih in pravno relevantnih navedb zahteve za sodno varstvo, to predstavlja kršitev določbe drugega odstavka 167. člena v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena ZP-1, ki je po presoji Vrhovnega sodišča vplivala na zakonitost sodbe (drugi odstavek 155. člena ZP-1).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost – odločilna dejstva – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Odločilna dejstva so zgolj tista, na katera se neposredno veže uporaba splošnega in posebnega dela kazenskega zakonika (materialnopravno relevantna dejstva) ali kakšne določbe kazenskega procesnega prava (procesnopravno relevantna dejstva).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče, ob tem, ko na podlagi trditev tožene stranke, podanih po prvem naroku za glavno obravnavo in na podlagi pravočasno predlaganih in že izvedenih dokazih ugotovi pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je potrebno tožbeni zahtevek zavrniti, zaključi, da so bile trditve dane prepozno in ugodi tožbenemu zahtevku?
sklenitev pravnega posla – dogovor o sklenitvi pravnega posla – prevzem družbe - zapis sestanka – odločanje na podlagi verjetnosti – dokazni standardi
Dogovora ni mogoče šteti za nič več kot le za zapisnik sestanka in mu ni mogoče pripisati nobenih zavezujočih učinkov. Glede na to, da je bil namen podpisnikov dogovora kasnejša sklenitev pogodbe, je jasno, da že sam dogovor ne more biti podlaga za prenos delnic. V nasprotnem primeru namreč sklenitev nove, kasnejše pogodbe sploh ne bi bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3005570
ZDR 204. ZSPJS člen 3, 3a. ZJU člen 5. ZPP člen 274, 339, 339/1, 379, 379/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - zavrženje tožbe - procesna predpostavka - rok za sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - prevedba - nov plačni sistem - izplačilo plač
Osnovni problem v tem sporu se ne nanaša le na višino plače, temveč je odločitev o plači povezana z vprašanjem določitve novega delovnega mesta in izplačilom plače za to delovno mesto, namesto plače za delovno mesto, za katerega tožnica zatrjuje, da bi bilo zanjo ustrezno v novem sistemu. Ne gre za spor o napačno obračunani plači glede na sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali razliki med plačo po veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in plačo, ki je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti ter kolektivnimi pogodbami. Ne gre torej za spor o uveljavljanju t.i. čiste denarne terjatve, kar bi pomenilo neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 204. člena ZDR, v povezavi s prvim odstavkom 5. člena ZJU. Ne gre niti za spor po 3.a in 3. členu ZSPJS.
V primeru kršitev pravic, ki naj bi tožnici nastale ob prehodu na nov plačni sistem, je mogoče izhajati le iz prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR, ki pa sta ju sodišči druge in prve stopnje napačno tolmačili. Iz teh določb namreč ne izhaja, da mora v primeru kršitev pravic ali neizpolnjevanja obveznosti iz delovnega razmerja delavec takoj ali v določenem roku zahtevati odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti.
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. 9. 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah člen 19, 19/2.
dopuščena revizija - vročanje sodnih pisanj v tujini - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe
V predlogu zastavlja pravni vprašanji, glede katerih zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča: (1) ali je slovensko sodišče pristojno za odločanje v sporu med pravdnima strankama in (2) ali so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe. Drugo pravno vprašanje predlagateljica opira na stališče, da sodišče izdaje zamudne sodbe ne bi smelo opreti na drugi odstavek 19. člena Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah, upoštevaje okoliščino, da od italijanskega organa za sprejem ni prejelo potrdila o prejemu pisanja za vročitev.
ZPIZ-1 člen 91, 163, 163/2, 397, 397/3. ZPIZ člen 123, 124, 193.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev – spremembe v stanju invalidnosti – poslabšanje invalidnosti - izbirna pravica - diskriminacija
Iz določbe 3. odstavka 397. člena ZPIZ-1 izhaja, da uživalci pravic iz prvega odstavka lahko pridobijo pravice po tem zakonu, kar pa ne govori o njihovi izbirni pravici, zlasti ne, kadar v času veljavnosti ZPIZ-1 uveljavljajo nove pravice zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti. Dolžnost tožene stranke je, da ob ugotovitvi pogojev za priznanje pravic iz naslova zavarovanja o teh pravicah odloča po takrat veljavnem predpisu – ZPIZ-1. Ni sprejemljivo, da bi se v primeru poslabšanja invalidnosti takšnim zavarovancem priznala le ena od pravic po ZPIZ-1, ne pa tudi druge. To sistemsko ne bi bilo sprejemljivo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – spor zaradi polačila dolga stvarno in krajevno pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predložitvenega sodišča, da je v obravnavanem primeru podan tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Tožena stranka je sicer Republika Slovenija, vendar se spor po tožbenih navedbah nanaša na dolg Okrožnega sodišča v Mariboru, ki naj bi nastal med kazenskim postopkom, ki je tekel pred tem sodiščem. Mariborsko sodišče zato utemeljeno opozarja, da zadeve ne morejo obravnavati sodniki tega sodišča, saj bi to utegnilo v javnosti vzbuditi dvom o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča zatorej v konkretni procesni situaciji narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
podjemna pogodba – nogometni klub - pogodba o igranju nogometa – izpolnitev obveznosti
Tožena stranka svoje obveznosti iz pogodbe o igranju nogometa ni dolžna izpolniti, saj je tudi tožnik ni izpolnil. Tožene stranke ni obvestil, da je na razpolago in da lahko ponovno računa nanj. To pa pomeni, da mu tožena stranka po prenehanju igranja nogometa za NK K. ni onemogočala izpolnjevanja obveznosti, saj tožnik tega niti ni poskušal.
ZGD člen 258, 258/1, 258/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1. OZ člen 569.
odgovornost poslovodje družbe z omejeno odgovornostjo – neupravičena poraba sredstev družbe - trditveno in dokazno breme – posojilna pogodba
Če pravdna stranka dejstev ne navede dovolj določno, pa bi jih glede na aktivnost nasprotne pravdne stranke morala, sodišče ne more izvesti dokaznega postopka, zato da bi ugotavljalo (in ne dokazovalo) dejstva, ki jih pravdna stranka sploh ni (dovolj) konkretno navedla. Neizvedba dokazov v takšnem primeru ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka ali kršitve ustavnih pravic, temveč je upoštevaje razpravno načelo zgolj posledica neustrezne aktivnosti pravdne stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – vodilni delavec
Zaveza iz pogodbe o zaposlitvi, da bo delodajalec delavcu zagotavljal pravice iz delovnega razmerja brez časovne omejitve, četudi mu dela ne more zagotoviti, bi bila v nasprotju s temeljnim izhodiščem delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, posebej v primeru tako zagotovljenih pravic iz naslova delovnega razmerja s posebnimi pooblastili pa tudi v nasprotju z moralo.
V spornem primeru ni šlo za potek mandata, niti zgolj za prenehanje mandata tožnika tekom njegovega trajanja, temveč je šlo hkrati za ukinitev delovnega mesta, za katerega je bil predviden mandat. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da pomeni takšna ukinitev delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v objektivnem krčenju dejavnosti tožene stranke, utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.
dopuščena revizija - res iudicata – pravnomočno razsojena stvar
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o tožbenem zahtevku odločili o že pravnomočno razsojeni stvari.
V primeru, če bi tožeča stranka sama razdrla pogodbo, bi bila seveda upravičena do povrnitve škode, ki bi ji zaradi tega nastala, a ne take, kot jo zahteva v tem gospodarskem sporu. Odškodnina se ne določi na podlagi upnikovega pričakovanja, pač pa na podlagi tega, kakšno škodo je lahko ob sklenitvi pogodbe pričakoval dolžnik (prvi odstavek 266. člena ZOR). Pri tem se upošteva tudi vse razumne ukrepe, ki bi jih moral storiti upnik, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je kršitev povzročila (četrti odstavek 266. člena ZOR). To praktično pomeni, da bi šla tožeči stranki le razlika med pričakovanim dobičkom, ustvarjenim z izpolnitvijo kršene pogodbe in dobičkom na podlagi podobne pogodbe, ki bi jo in če bi jo lahko sklenila za enako dejavnost na podobni lokaciji.
navedba stranke v odločbi – pravno nasledstvo stranke – samostojni podjetnik posameznik - izpodbijanje dokazne ocene v revizijskem postopku – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – pridržek lastninske pravice
Neutemeljeni so revizijski očitki glede pravilne navedbe druge tožnice. Sodišči prve in druge stopnje sta zaradi pravnega nasledstva v uvodu sodbe navedli le pravno osebo, ki je nasledila prvotno drugo tožnico. Pri tem ne gre za subjektivno spremembo tožbe, temveč le za ugotovitev pravnega nasledstva, na katerega nasprotna stranka nima vpliva, in ki tudi ne vpliva na odločitev o tožbenem zahtevku. To lahko sodišče stori tudi po koncu glavne obravnave, v pritožbenem in celo v revizijskem postopku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – vezanost na odpovedni razlog
Sodišče presoja odpoved le v okviru odpovednega razloga, kot je opisan v odpovedi. Drugih razlogov, razen tistih, navedenih v odpovedi, delodajalec v sodnem postopku ne more zatrjevati in na njih utemeljevati oziroma dokazovati utemeljenost in zakonitost odpovedi. V obravnavani zadevi pa za tak primer ne gre.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005611
ZPP člen 184, 188. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost II. kategorije – invalidska pokojnina – sprememba tožbe
Če sprememba tožbenega zahtevka glede kasnejše uvrstitve tožnika v kategorijo invalidnosti ne vpliva na povečane obveznosti tožene stranke, ne gre za spremembo tožbe v smislu prvega in drugega odstavka 184. člena ZPP, niti za delni umik tožbe v smislu 188. člena ZPP.
ZPIZ-1 v drugi alineji 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star 50 let. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da pridobi pod navedenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.