poslovodja gospodarske družbe – vpis poslovodje v sodni register
Zgolj dejstvo, da pooblastilo A. A. po izteku enoletnega mandata ni bilo ponovno vpisano v sodni register, ne pomeni, da slednji ni bil poslovodja v času sklenitve pogodbe. Vpis poslovodje v sodni register namreč nima konstitutivnega učinka.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1b.
dovoljenost revizije - podobnost znakov - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke
Dovoljenost revizije revidentka utemeljuje z navedbo, da gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1). Vendar pravnega vprašanja, o katerem naj bi odločalo Vrhovno sodišče, ne opredeli, temveč le izraža svoje nestrinjanje z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da povprečni slovenski potrošnik pozna pomen latinskih besed „REX“ in „LEX“. Skozi ta očitek poskuša revidentka doseči, da bi Vrhovno sodišče predrugačilo dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
dovoljenost revizije - vrnitev v prejšnje stanje – zavrženje revizije
Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Z zavrnitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje se postopek ne konča.
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča – izvršilni postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Sklicevanje na napake v postopku (tudi na napake pri presoji dokazov in uporabi prava), če niso povsem zunaj okvira pravno še dopustnega dejanja (v smislu arbitrarnosti, izdaje odločbe izven kakršnegakoli z zakonom predvidenega postopka, neuporabe povsem jasne zakonske določbe ali neobrazloženega odstopa od ustaljene sodne prakse), za utemeljitev protipravnosti državnega organa v odškodninskem sporu na podlagi 26. člena Ustave ne zadošča. To velja tudi za zatrjevane postopkovne napake izvršilnih sodišč v obravnavanem primeru. Da gre za primer, ki naj bi pomenil izjemo, tožeča stranka ne uspe utemeljiti niti v reviziji. Že iz tega razloga je treba pritrditi presoji sodišč nižjih stopenj, da uveljavljana odškodninska odgovornost države v obravnavanem primeru ni podana. Posledično odpade preizkus navedb, s katerimi revidentka izpodbija pravilnost stališča sodišč nižjih stopenj o tem, da sta izvršilni sodišči postopali v skladu s pravili ZIZ ter Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
Uredbe sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba Bruselj I) člen 5, 23.
uredba Bruselj I – pristojnost slovenskega sodišča - prorogacija pristojnosti – dogovor o pristojnosti – prorogacijska klavzula – splošni pogoji poslovanja – kraj izpolnitve
Namen relativno strogih pogojev obličnosti je v varovanju pravne varnosti, v zagotovitvi, da stranke soglašajo z vsebino prorogacijskega sporazuma. Poleg tega iz ustaljene sodne prakse Sodišča EU izhaja, da so nacionalna sodišča pri obravnavi teh pogojev striktno vezana na avtonomno razlago določbe 23. člena Uredbe Bruselj I.
Vrhovno sodišče glede uporabe 23. člena Uredbe Bruselj I opozarja, da je z njo na sodišča prevaljena prvenstvena dolžnost ugotavljanja obstoja soglasja med strankami o vsebini prorogacijskega dogovora, ki mora biti torej jasno oziroma čim bolj določno izkazano.
V zvezi s presojo veljavnosti dogovora o pristojnosti po točki (a) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I je pomembna ustaljena sodna praksa Sodišča EU, iz katere izhaja, da je pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja.
Ker tožena stranka ni zatrjevala ustaljenega poslovnega odnosa med pravdnima strankama, na podlagi katerega bi bila tožeča stranka že (predhodno) seznanjena z vsebino spornih Splošnih pogojev poslovanja, sporni dogovor o pristojnosti ni veljaven niti na podlagi točki (b) prvega odstavka 23. člena Uredbe Bruselj I.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da je bil sporni dogovor o pristojnosti sklenjen v običajni obliki, skladni z mednarodnimi trgovskimi običaji, na podlagi katerih bi bila tožeča stranka dolžna vedeti za način izbire pristojnosti in posledično za vsebino prorogacijske klavzule. Sicer pa je tudi v okviru mednarodnega trgovinskega poslovanja potrebno nuditi ustrezno varstvo šibkejšemu gospodarskemu subjektu, ki praviloma pristane na že vnaprej oblikovane splošne pogoje poslovanja, če tovrstna praksa očitno vodi v spregled prorogacijske klavzule.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Za zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni treba, da bi tožena stranka v odpovedi tudi natančno navedla dneve, v katerih je tožnik odpeljal železo in za kakšne količine prodanega železa je šlo. Zadošča, da je tožena stranka ugotovitev, da je tožnik na S. d. d. vozil odpadno železo, ki je bila last tožene stranke in ga tam prodajal, omejila na konkreten časovni okvir, v tem okviru pa je bilo na podlagi sledilne naprave točno ugotovljeno tudi število mesečnih zadrževanj na lokaciji S. d. d. Za odločitev ni bistveno, koliko točno je znašala škoda s prodajo železa, temveč prvenstveno, da je do te prišlo. Višina premoženja s protipravno prilastitvijo denarja, premičnih stvari ali drugih delov tujega premoženja, ki so delavcu zaupani v zvezi z zaposlitvijo, lahko vpliva le na višino kazni za kaznivo dejanje po 209. členu KZ-1, ne pa na opredelitev oz. znak tega kaznivega dejanja, ki istočasno predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002160
ZPSPP člen 24, 26.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov v solastnini – odpoved najemne pogodbe – tožba na izpraznitev nepremičnine – tožba na izpraznitev idealnega deleža nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko tožeča stranka kot solastnik zahteva, da drugi solastnik, ki neutemeljeno zaseda celotno nepremičnino, izprazni določen idealni delež nepremičnine.
odstop od pogodbe – odpoved pogodbe – trajno dolžniško razmerje
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obligacijsko razmerje preneha. Kot prostovoljen izstop iz pogodbenega razmerja jo je treba razlikovati od odstopa od pogodbe zaradi kršitev (neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve) s strani nasprotne stranke. Razlikovati jo je treba tudi v smislu, da sporazum strank o časovni omejitvi pravice do odpovedi pogodbe ne pomeni tudi izključitve upravičenja pogodbi zveste stranke, da v tem času uresniči svojo pravico do odstopa od pogodbe zaradi njene kršitve. Drugačno stališče revidentke je zmotno.
Tudi uživalcu predčasne pokojnine, priznane po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1992, se ob prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače.
Sodišče je utemeljeno poudarilo pomen dela policista, ki ga je opravljal tožnik, tako z vidika zahtevane visoke stopnje zaupanja tožene stranke v delo policista, kot pomena zaupanja javnosti v neoporečno delo policistov. Glede na to ni zmotno uporabilo določb 118. člena ZDR, ko je ob gornjih ugotovitvah presodilo, da nadaljevanje tožnikovega dela policista pri toženi stranki ni več mogoče.
Bistvo zakonske ureditve iz 125. člena ZOR je v tem, da se pogodba, pri kateri njena izpolnitev nima več smisla, avtomatično razveže. Ali ima izpolnitev pogodbe še smisel, lahko izrecno ali posredno določita pogodbeni stranki, ali pa tako izhaja iz narave posla in spremljajočih okoliščin, ki jih poznata obe pogodbeni stranki.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - uveljavljanje sporazuma o krajevni pristojnosti v pravdi
Tožeča stranka (prej upnik) in tožena stranka (prej dolžnik) sporazuma o krajevni pristojnosti v izvršilnem postopku nista uveljavljali. Njuno kasnejše sklicevanje na sporazum o krajevni pristojnosti v pripravljalnih vlogah v pravdi s sočasno predložitvijo sporazuma je upoštevaje drugi odstavek 62. člena ZIZ prepozno in ga ni mogoče upoštevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo - ponavljanje kršitev - istovrstne kršitve
Tožnik je kljub predhodnemu utemeljenemu pisnemu opozorilu na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v krajšem časovnem obdobju storil kar dve kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer je ponovil istovrstno kršitev, zaradi katere mu je bilo podano pisno opozorilo. Zato je po presoji Vrhovnega sodišča bil podan resen in utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje delovnega razmerja pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
SOCIALNO ZAVAROVANJE – INVALIDI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005611
ZPP člen 184, 188. ZPIZ-1 člen 67.
invalidnost II. kategorije – invalidska pokojnina – sprememba tožbe
Če sprememba tožbenega zahtevka glede kasnejše uvrstitve tožnika v kategorijo invalidnosti ne vpliva na povečane obveznosti tožene stranke, ne gre za spremembo tožbe v smislu prvega in drugega odstavka 184. člena ZPP, niti za delni umik tožbe v smislu 188. člena ZPP.
ZPIZ-1 v drugi alineji 67. člena določa, da je do invalidske pokojnine upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le ta pa mu ni zagotovljena, ker je star 50 let. Navedeno določbo je treba razlagati tako, da pridobi pod navedenimi pogoji pravico do invalidske pokojnine invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let, ko dopolni 50 let starosti.
lastnost zavarovanca - status zavarovanca - vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – varuh pacientovih pravic
Na podlagi 7. člena ZPIZ-1 je ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa zakon ali mednarodni sporazum, vključitev v pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezna. Zavarovalno razmerje pri tem nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje. Če pri tem ne gre za vključitev v zavarovanje na podlagi prijave samega zavarovanca ali njegovega delodajalca, lahko na podlagi določb 50. in 52. člena ZMEPIZ uvede postopek in ugotovi vključitev v obvezno zavarovanje po uradni dolžnosti tudi sama tožena stranka.
predlog za dopustitev revizije – plačilo sodne takse – posledice neplačila sodne takse – umik predloga za dopustitev revizije
Ker sodna taksa ni bila plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožena stranka predlog umaknila.
Poziv sodišču po 286. a členu ZPP mora biti konkreten in določen ter da mora biti pozvana stranka tudi izrecno in konkretno opozorjena na pravne posledice (prekluzijo), ki nastopijo, če ne ravna v skladu s pozivom sodišča (drugi odstavek 286. člena ZPP). Ker tožeče stranke v času poziva sodišča ni zastopal odvetnik, se sicer odpira vprašanje, ali je bilo opozorilo sodišča na možne negativne posledice zadostno, vendar pa revidentka pri tem spregleda določbo 286.b člena ZPP.
Prvi odstavek 286.b člena ZPP namreč stranki nalaga breme, da kršitev določb ZPP pred sodiščem prve stopnje uveljavlja takoj, ko je to mogoče. Tožeča stranka v pritožbi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje sedaj v reviziji), da kršitve ni mogla grajati nemudoma, prav tako pa tudi ne gre za kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in za katero velja izjema iz drugega odstavka 286.b člena ZPP.
fiksen pravni posel – izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe – izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla – posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla – dopuščena revizija
Zgolj zato, ker pogodbeni stranki nista izrecno določili, da se pogodba šteje za razdrto, če ne bo izpolnjena do določenega roka, še ne pomeni, da ne gre za fiksen pravni posel. Ne drži, da mora biti fiksnost pravnega posla dogovorjena izrecno, saj zadošča tudi že posreden dogovor pogodbenih strank.
poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama - poslovna praksa - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - uzance
V obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov se za presojo potrebnih ravnanj in njenih učinkov upoštevajo poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama. Praksa, vzpostavljena med strankama, po naravi stvari služi le za določitev vsebine pogodbenega razmerja med določenima strankama in za razlago vsebine tega pogodbenega razmerja. Določbo 12. člena OZ se torej uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno.