PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002162
ZMZPP člen 58, 62. ZS člen 103. ZIL-1. ZPP člrn 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - mednarodna pristojnost – mednarodna znamka – imetništvo znamke – prijava znamke – spor o pravici intelektualne lastnine
Revizija je dopuščena o pravnih vprašanjih:
ali se 62. člen ZMZPP uporabi zgolj, kadar gre za spore v zvezi s prijavo in veljavnostjo izumov in znakov razlikovanja, če je bila prijava vložena v Republiki Sloveniji, ali pa se njegova uporaba razteza tudi na spore v zvezi z znaki razlikovanja (glede imetništva znakov razlikovanja, odškodnine, neuporabe ipd.) in na primere, ko je bila prijava fizično vložena izven RS, vendar pa se za znak razlikovanja uporabljajo določbe Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1) in je izenačen z nacionalno registriranimi znaki razlikovanja;
ali je lahko po 58. členu ZMZPP podana pristojnost sodišča RS v sporu med dvema tujima osebama, če je predmet spora imetništvo znamk, veljavnih na območju RS, in ali znamka, ki je veljavna na območju RS, predstavlja predmet na ozemlju RS; in
ali je (obravnavani) spor, ki se nanaša na imetništvo pravice iz znaka razlikovanja, spor o pravici intelektualne lastnine, za katerega je po 103. členu ZS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
obnova postopka – prenehanje delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po prenehanju delovnega razmerja
Za tiste kršitve, ki jih delavec stori v času odpovednega roka, bi bila (nova) odpoved sicer mogoča, vendar le, kolikor bi bila dana do zaključka odpovednega roka oziroma zaključka delovnega razmerja. Ni pa mogoče po prenehanju delovnega razmerja iste pogodbe o zaposlitvi ponovno odpovedati, na nek način „na zalogo“ za primer, če bo siceršnja odpoved v sodnem postopku ugotovljena za nezakonito.
ZLS člen 24, 25. ZOFVI člen 81. ZOsn člen 56, 56/2. ZOR člen 218.
izdatek za drugega - lex specialis - financiranje občin - prevozi šolskih otrok po nevarnih poteh - financiranje vzgoje in izobraževanja - financiranje stroškov prevoza osnovnošolcev po nevarnih poteh - obveznost države
Po določbi 218. člena ZOR ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan, pravico zahtevati od njega povračilo. Vendar pa ta zakonska podlaga ne pride v poštev v primerih, ki so zakonsko posebej urejeni (lex specialis). Razmerja v zvezi s kritjem stroškov prevozov učencev osnovnih šol na nevarnih poteh so urejena v drugem odstavku 56. člena ZOsn v zvezi z zadnjo alinejo sedmega odstavka 81. člena ZOFVI.
zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje – pravica zastopanja družbe več oseb – končni obračun del – pooblastilo za potrditev končnega obračuna del
Glede na to, da ZGD predvideva možnost zastopanja družbe po več osebah ter da ima v praksi predvsem v večjih gospodarskih družbah, med katere gre šteti tudi tožečo stranko, upravičenje za zastopanje družbe več oseb, bi morala tožeča stranka za uspeh v tej pravdi ob ugotovitvi, da končnega obračuna ni podpisala zakonita zastopnica, trditi in dokazati bodisi, da je bila zakonita zastopnica edina upravičena za sklepanje tovrstnih pogodb pri tožeči stranki, bodisi da končnega obračuna ni podpisala nobena od oseb, ki je imela v času podpisa končnega obračuna pri tožeči stranki poleg zakonite zastopnice upravičenje za sklenitev takšne pogodbe. V kolikor pa je tožeča stranka vedela, kdo je bil dejanski podpisnik končnega obračuna, bi morala trditi in dokazati, kdo je podpisal končni obračun in da za podpis ni imel pooblastila.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – zagovor – pravica do zagovora - neizvedba zagovora - okoliščine, zaradi katerih se zagovor ne omogoči
Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje utemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja.
Zagovor delavca je predviden le v primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter pri izredni odpovedi, ne pa tudi v primeru pisnega opozorila iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
dopuščena revizija – dokazovanje - dokaz z izvedencem – pripombe na izvedensko mnenje – predlog za zaslišanje izvedenca – zavrnitev dokaznega predloga – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so bile pripombe prve toženke na izvedensko mnenje take, da bi moralo sodišče prve stopnje izvedencu naložiti, naj nanje odgovori, oziroma da bi ga moralo zaslišati na naroku za glavno obravnavo?
pripor – sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe – obstoj razlogov za pripor – preizkus pripornih razlogov – begosumnost – predčasno prestajanje kazni
Položaj obtoženca, ki je oddan pred pravnomočnostjo sodbe v zavod za prestajanje kazni, je specifičen - čeprav je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, je še vedno obtoženec s statusom pripornika in ne obsojenec.
povrnitev škode - odškodnina zaradi zlorabe pravice – pravica do pravnega sredstva – pritožba zoper upravno odločbo – izdaja gradbenega dovoljenja - odložitev gradnje – namen pritožnika
Toženkino vlaganje pravnih sredstev proti gradbenemu dovoljenju je bilo posledica želje preprečiti nastajanje hrupa s sosednje parcele, ne pa njenega namena škodovati tožniku kot investitorju.
povrnitev nepremoženjske škode – odgovornost založnik dnevnega časopisa – podlage odškodninske odgovornosti - umik kandidature za člana nadzornega sveta – članek v medijih
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje razlog za umik tožnikove kandidature za člana nadzornega sveta RTV Slovenija ni bil objavljeni članek, pač pa dejstvo, da je bila zoper njega vložena ovadba oziroma da je bil v (pred)kazenskem postopku. Čeprav objavljeni članek z informacijo o vloženi kazenski ovadbi zoper tožnika posega v njegovo čast in dobro ime, pa ne predstavlja protipravnega ravnanja, ki naj bi bilo po njegovih trditvah vzrok zatrjevani materialni škodi.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015835
ZPP člen 339, 339/2-12, 367, 367/1, 380, 380/1. ZOR člen 200, 203, 394, 414, 414/1, 414/2, 941. ZTSPOZ člen 51.
dopuščena revizija – kolektivno nezgodno zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) – škoda zaradi rabe motornega vozila – premik motornega vozila ob zagonu motorja - zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote - denominacija – odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina - solidarna odgovornost – ne bis in idem – delna plačila
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da lahko pri prostovoljnem zavarovanju, če ni drugačnega dogovora, oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, za katero odgovarja zavarovanec, le do nominalnega zneska njene obveznosti.
Po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR lahko vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Po drugem odstavku istega člena lahko izmed več solidarnih dolžnikov vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. 941. člen ZOR prav za primer zavarovanja pred odgovornostjo predvideva, da lahko oškodovanec povrnitev škode zahteva (tudi) neposredno od (solidarno odgovorne) zavarovalnice.
Tožniku je kot tretji osebi škoda nastala zaradi (funkcionalne) rabe motornega vozila in je podana toženkina odgovornost iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. Tožnika je namreč poškodoval premik vozila, ki ga je z zagonom motorja povzročil njegov uporabnik (tožnikov sodelavec), medtem ko okoliščine, da se je to pripetilo ob popravilu vozila in v garaži toženke, uporabe 51. člena ZTSPOZ ne izključujejo.
sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ne posega v tožničine pravice, obveznosti ali pravne koristi, ni sklep iz 2. oziroma 5. člena ZUS-1 in ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus – škoda, povzročena v prometni nesreči – škoda, nastala po prometni nesreči - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - omrzline
Revizijsko sodišče sprejema stališče pritožbenega sodišča, da je treba kot v prometni nesreči nastale poškodbe obravnavati tudi tiste, ki so nastale po sami nesreči, če so v vzročni zvezi z nesrečo ali z v nesreči neposredno povzročenimi poškodbami.
Tudi omrzline, ki je utrpel tožnik po prometni nezgodi med čakanjem na pomoč, so v pravnorelevantni vzročni zvezi z zdrsom vozila s ceste in jih je zato treba obravnavati kot poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma status subsidiarne zaščite.
V izreku odločbe, s katero se odloči o prošnji za mednarodno zaščito in se mednarodna zaščita prizna, se odloči tako, da se prošnji za mednarodno zaščito ugodi in se ta prizna v obliki, za katero so izpolnjeni z ZMZ predpisani pogoji.
Tožniku je priznan status subsidiarne oblike zaščite, ker obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da bi bil kot mladoletnik brez ožje družine ali drugih sorodnikov izpostavljen resni škodi v smislu druge alineje 28. člena ZMZ.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006297
ZKP člen 345, 345/2, 371, 371/1-7, 371/1-9. KZ-1 člen 191, 191/1, 192.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - popolna rešitev predmeta obtožbe – prekoračitev obtožbe – pravna opredelitev - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja
Sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, vezano je le na opis oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakršno je opisano v obtožbi.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
V prvem odstavku 78. člena ZKP je določeno, da se z denarno kaznijo kaznuje (med drugimi naštetimi udeleženci postopka) tudi oškodovanec kot tožilec, če v vlogi žali sodišče. V primeru takega ravnanja ni odločilno vprašanje, ali se je postopek začel, ker že sama vloga, ki jo stranka postopka naslovi na sodišče, ne sme biti žaljiva.
dovoljenost revizije – pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe – predsednik uprave - zavrženje revizije
V tej zadevi sta pooblastilo za vložitev revizije v imenu toženke podpisala izvršni direktor in član uprave. Ker pooblastila za vložitev revizije ni podpisal tudi predsednik toženkine uprave, pooblastila za vložitev revizije ni podpisal toženkin zakoniti zastopnik. Odvetnica, ki je vložila revizijo, tako ni imela pooblastila toženke za njeno vložitev.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - druga odločba
Če se z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočno sodbo sodišča o preklicu pogojne obsodbe, gre za „drugo odločbo“ navedeno v prvem odstavku 420. člena ZKP, za katere izpodbijanje z zahtevo za varstvo zakonitosti morajo biti izpolnjeni posebni pogoji.
povrnitev premoženjske škode - nesreča pri delu - varstvo pri delu - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - načelo proste presoje dokazov
Tožnik je ravnal neskrbno, malomarno in v nasprotju s pravili varnega dela; bil je usposobljen za varno delo in tudi eden izmed vodilnih delavcev. Zato je njegov prispevek k nastanku škode ocenjen v razmeroma visokem deležu 35%. Delodajalec pa je odgovoren za organizacijo varnega dela, je strokovnjak in ne sme tolerirati kršitev. Čeprav je v njegovem interesu, da delavci uresničujejo normative in naredijo čim več, ne sme dopuščati nepravilnega dela oziroma nepravilnega ravnanja v primeru okvar.
ZP-1 člen 13, 14, 56, 56/3, 156, 156-1. ZOPOKD člen 4.
odločba o prekršku - kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška - opis prekrška - odgovornost pravne osebe – temelji odgovornosti pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe - opustitev dolžnega nadzorstva – pobuda za presojo ustavnosti
Zgolj prepisovanje zakonskega besedila v izreku ter navajanje, da je odgovorna oseba pravne osebe opustila dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja, s čimer je prepisan le zakonski tekst, ne zadosti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitanih prekrškov.