Pomembno v obravnavani zadevi je, da je do nezgode prišlo na odmaknjenem delu kopališča, ki ni bil v bližini bazena in ki je bil namenjen počitku. Prav tako je pomembno, da je tožnik počakal, dokler je bila galerija zaprta zaradi čiščenja in je odšel tja takoj po tem, ko so galerijo odprli. Tako ima sodišče prve stopnje prav, da tožniku ni mogoče očitati neskrbnosti in s tem soprispevka k nastanku škode. Obe sodišči sta verjeli tožniku, da so bila tla neposredno po čiščenju spolzka. Zato v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje z odločitvijo, da ni dobro opravila čiščenja, ker bi tožena stranka morala, preden je odprla galerijo poskrbeti za to, da bi bila tla v galeriji pobrisana, toženi stranki ni naložilo nerazumne skrbnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006347
ZKP člen 359, 371, 371/2, 420, 420/2. KZ člen 329, 329/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - opis kaznivega dejanja - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja, ali je opis kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi popoln.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/2, 200. ZMed člen 6.
povrnitev nepremoženjske škoda – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – odškodnina – razžalitev v tisku – odgovornost izdajatelja – odgovornost novinarja - novinarstvo – objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - oblika krivde
Namen se nanaša na zavest o žaljivosti (neresničnosti) izjave in na hotenje novinarja, da se žaljiva (neresnična) izjava posreduje – kar predstavlja škodo v smislu drugega odstavka 170. člena ZOR, duševno trpljenje razžaljenega pa je le reflektirana manifestacija te škode (napisanega in objavljenega članka) ter pravno priznana oblika škode, zaradi katere lahko sodišče prisodi odškodnino.
plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok – ovira za opravo procesnega dejanja – delovna preobremenjenost stranke – dostop do elektronske pošte
Ker je imela tožnica v pravno odločilnem obdobju dostop do elektronske pošte, kjer bi se lahko seznanila z obveznostjo plačila sodne takse in rokom, ki je tekel za opravo tega procesnega dejanja, zatrjevana delovna preobremenjenost, čeprav po trditvah stranke nepričakovana in nezakrivljena, ne predstavlja opravičenega vzroka za opravo procesnega dejanja v smislu določbe prvega odstavka 24. člena ZUS-1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – predlog višjega državnega tožilca - pravice obrambe – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji
Z navedbami v tožilskem predlogu v pritožbenem postopku ni bilo poseženo v razmerje med obtožbo in sodbo, saj je šlo v tedanji ureditvi ZKP za nezavezujoč predlog o tem, kakšno odločitev naj o pritožbi sprejme pritožbeno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Predlagateljevo nezadovoljstvo z ravnanjem sodnikov in pravosodnih delavcev v določenem sodnem postopku samo po sebi v nobenem primeru ne more predstavljati utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti. V takšnih primerih ima namreč udeleženec na razpolago pravna sredstva v zvezi s sodnimi odločitvami, ki jim nasprotuje. Z vidika delegacije sodne pristojnosti tudi ni nič drugače, če udeleženec v svoji vlogi zgolj trdi, da so sodnici in pravosodna svetovalka storile kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja in nevestnega dela v službi.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da glede na spremenjene določbe ZKZ in sprejeto načelno pravno mnenje v primeru kršitve prisilnih določb ZKZ ni mogoče na načelni ravni izključiti zahtevkov za ugotovitev ničnosti pogodbe. Seveda pa bo odločitev o utemeljenosti zahtevka za ugotovitev ničnosti vselej odvisna od okoliščin konkretnega primera.
V obravnavanem primeru je tožnica podala ponudbo za prodajo celotnega kmetijskega posestva z navedbo, da se posestvo prodaja izključno v celoti, obremenjeno s služnostno pravico dosmrtnega stanovanja. Tudi prodajna cena v ponudbi je bila določena glede na takšne pogoje prodaje. To ponudbo so sprejeli tožnica in druga dva toženca, kar pomeni, da sta bili sklenjeni dve kupoprodajni pogodbi pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. V obravnavanem primeru so bila v ponudbi poleg kmetijskih zemljišč tudi stavbna zemljišča, za veljavnost prodaje teh zemljišč pa ni potrebno soglasje upravne enote. Pravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da pogodba za prodajo stavbnih zemljišč še ni začela učinkovati. Prvi dve toženki sta namreč še pred pravnomočnostjo odločbe o odobritvi pravnega posla za kmetijska zemljišča, drugima dvema tožencema izstavili zemljiškoknjižno dovolilo za prepis lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, druga dva toženca pa sta se na podlagi tega dovolila tudi že vknjižila kot lastnika v zemljiški knjigi. S takšnim ravnanjem so toženci tožnici v primeru odobritve s strani upravne enote onemogočili realizacijo že sklenjene prodajne pogodbe za celotno kmetijsko posestvo. Toženci so s tem prekršili določbe ZKZ o predkupni pravici, zaradi česar je po oceni Vrhovnega sodišča pravilna odločitev, da je pogodba nična (86. člena OZ).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izločitev sodnika - pravice obrambe – izvajanje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Seznanitev sodnikov z gradivom, ki se iz spisa ne izloča, ter sodelovanje v senatih, ki odločajo o priporu, niso izločitveni razlogi, niti ne gre za okoliščine iz 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP.
Glede na ugotovljena dejstva ima tožnik prav, ko opozarja, da v obravnavani zadevi uporaba 512. člena OZ ne pride v poštev. Tožnik druge ponudbe sploh ni sprejel in v drugem postopku prodaje kmetijskega zemljišča ni bil predkupni upravičenec, zato ne more z vidika kršitve predkupne pravice zahtevati razveljavitve kupne pogodbe in sklenitve prodajne pogodbe z njim. Tožnik zatrjuje, da je kupna pogodba, ki sta jo sklenila toženca, nična, ker je nemoralna, saj predstavlja zaključno dejanje v sklopu ravnanj, katerih namen je bil, da se mu prepreči nakup nepremičnin po prvi pogodbi. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je takšna tožba sklepčna.
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/3, 83, 83/2-1, 94, 94/1.
dovoljena revizija – tarifna uvrstitev blaga – namen uporabe blaga kot kriterij za uvrstitev – objektivna merila za razvrstitev blaga v KN – uporaba materialnega prava po uradni dolžnosti
Tudi v primerih, ko tarifna oznaka vsebuje navedbe glede postopkov izdelave ali namembnosti blaga, se na splošno in prednostno – v interesu pravne varnosti in olajševanja nadzora – uporabljajo merila uvrstitve, ki temeljijo na značilnostih in objektivnih lastnostih proizvoda, ki se lahko v postopku carinjenja preverijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. EZ člen 64n. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 29.
dovoljenost revizije - energetika – finančna podpora proizvodnji električne energije - znižanje nespremenljivega dela referenčnih stroškov zaradi prejemanja druge subvencije – pomembno pravno vprašanje
Odgovor na prvi del izpostavljenega vprašanja je jasen in ne sproža nobenih dilem, odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na preostali del vprašanja, ki ga kot pomembnega izpostavlja revident, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revident izkazal izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Glede na to, da se določbe o steku kaznivih dejanj nanašajo na primere storitve dveh ali več kaznivih dejanj, ni mogoče pravil o izreku enotne kazni v teh primerih razlagati in razumeti povsem neodvisno od določb, ki v istem zakonu določajo pravila za izrek kazni za posamično kaznivo dejanje (sistematična razlaga), saj niso namenjena temu, da bi se z enotno kaznijo znižalo najstrožjo določeno posamezno kazen.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - ekstradicijski pripor – sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper vsako odločbo o priporu, izdano v ekstradicijskem postopku, temveč le zoper odločbo, s katero se ekstradicijski pripor odredi.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VS0015740
ZVKSES člen 1, 16, 16/5. ZGO-1 člen 90, 96, 97.
začetek teka roka - uporabno dovoljenje - dopuščena revizija - odredba o odpravi kršitev - varstvo kupcev stanovanj - zamuda z izročitvijo stanovanja - rok za predložitev dokazov o odpravi pomanjkljivosti - zapisnik komisije o tehničnem pregledu odločba upravnega organa
Po presoji Vrhovnega sodišča so odredbe o pomanjkljivosti v smislu druge alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES predstavljale že ugotovitve komisije za tehnični pregled, ki izhajajo iz zapisnika o tehničnem pregledu, in ne šele odločba pristojnega upravnega organa.
dovoljenost revizije – ugotovitev državljanstva – pomembno pravno vprašanje – dokazna vrednost arhivskega gradiva – prosta presoja dokazov – vprašanje, ki ne sproža dilem v teoriji in praksi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje dokazne vrednosti arhivskega gradiva v postopkih ugotovitve državljanstva v zvezi z denacionalizacijo v teoriji in ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ne sproža posebnih dilem, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 287, 287/2. ZOR člen 178, 178/2, 189, 189/2, 200, 203.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – deljena odgovornost – obojestranska krivda – trčenje motorista in avtomobila – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – valorizacija – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - telesne bolečine – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Odločilni vzrok za nesrečo je, da zavarovanec toženke (voznik osebnega vozila) ni pustil mimo voznika motornega kolesa, ki je prihajal iz nasprotne smeri, in mu tako odvzel prednost, vendar pa je tožnik (motorist) s preveliko hitrostjo tudi (so)prispeval k nastanku nesreče. Zato je materialnopravno pravilna presoja nižjih sodišč, ki je razmerje odgovornosti za konkretni škodni dogodek med tožnika in zavarovanca toženke porazdelilo v razmerju 20:80.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks
Glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1 in podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom sodne takse v višini 148,00 EUR ogroženo njeno delovanje oziroma da teh sredstev nima.
URS člen 25. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1-2, 36/1-7. ZSPOZ člen 7, 12, 12/8, 15a, 15b. ZUP člen 1, 3, 179, 180a, 180a/3, 225, 225/5, 232.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - tožba zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba - dokončen upravni akt - enostopenjski postopek o glavni stvari - dvostopenjski postopek izdaje potrdila - splošna pravila ZUP
ZSPOZ (kot področni zakon) v osmem odstavku 12. člena sicer izključuje pritožbo zoper odločbo tožene stranke o višini odškodnine, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je pritožba izključena tudi v primeru, kakršen je obravnavani. ZSPOZ namreč posebnih (izrecnih) določb glede izdaje potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti nima, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi treba uporabiti določbe ZUP, ki predvidevajo pritožbo zoper zavrnitev zahteve za izdajo potrdila.