Obnova postopka po ZUP ni dovoljena zaradi pomanjkljivo ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja ali pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, če pa gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, pa je dovoljena le zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pa pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo (v tem primeru z gradbenim dovoljenjem) posegalo v z zakonom določene pravice take osebe ali pa v njene pravne koristi, to je neposredno, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi.
URS člen 25. ZUS-1 člen 2, 2/2, 2/3, 28, 28/2, 28/3, 36, 36/1-2, 36/1-7. ZSPOZ člen 7, 12, 12/8, 15a, 15b. ZUP člen 1, 3, 179, 180a, 180a/3, 225, 225/5, 232.
odškodnina žrtvam vojnega in povojnega nasilja - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - tožba zaradi molka organa - prezgodaj vložena tožba - dokončen upravni akt - enostopenjski postopek o glavni stvari - dvostopenjski postopek izdaje potrdila - splošna pravila ZUP
ZSPOZ (kot področni zakon) v osmem odstavku 12. člena sicer izključuje pritožbo zoper odločbo tožene stranke o višini odškodnine, kar pa po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je pritožba izključena tudi v primeru, kakršen je obravnavani. ZSPOZ namreč posebnih (izrecnih) določb glede izdaje potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti nima, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi treba uporabiti določbe ZUP, ki predvidevajo pritožbo zoper zavrnitev zahteve za izdajo potrdila.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks
Glede na podatke iz izjave o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka 12. člena ZST-1 in podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da pritožnica ni izkazala pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni predložila dokazov, ki bi kazali na to, da bo s plačilom sodne takse v višini 148,00 EUR ogroženo njeno delovanje oziroma da teh sredstev nima.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI
VS3005590
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 37, 38, 39, 135. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (PES) člen 46, 49. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 52, 56. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 379, 379/1.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljena v tujini - načrtovano zdravljenje v tujini - bolnišnično zdravljenje
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU tudi zdravstvene storitve, opravljene za plačilo, spadajo na področje uporabe določb o svobodi opravljanja storitev. Vendar pa sistem, ki zavarovancem omogoča, da od domačega nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja zahtevajo povrnitev stroškov zdravstvenih storitev, opravljenih v drugi državi članici EU, v skladu s pravili (in po cenah) domače države, v načelu velja le za ambulantne (nebolnišnične) zdravstvene storitve. Države članice EU lahko namreč za kritje stroškov bolnišnične oskrbe v drugi državi članici iz nacionalnega sistema zahtevajo predhodno odobritev.
V vsakem konkretnem primeru je treba presoditi, ali gre za bolnišnično ali ambulantno (nebolnišnično) zdravljenje oziroma v kolikor enoznačni odgovor ni možen, v kolikšnem delu gre za eno in v kolikšnem delu za drugo.
Stranka razen z izrednim pravnim sredstvom ne more doseči spremembe pravnomočne in dokončne odločbe, s katero ji je bila priznana pravica do pokojnine. Če vloži novo zahtevo za ponovno odmero pokojnine, je podlaga za zavrženje slednje 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali pa so ji bile naložene kakšne obveznosti.
naknadna odmera starostne pokojnine - pravnomočno odmerjena pokojnina - pokojninska osnova - pravnomočnost - zavrženje zahteve za novo odmero - novo dejstvo - obseg varovanja pravnomočnosti v upravni odločbi - obnova postopka
Dejstva so torej obstajala že v času odločanja o starostni pokojnini, revident jih je neuspešno uveljavljal z izrednim pravnim sredstvom obnove. Z novo zahtevo za odmero pokojnine zaradi nepravilne odmere prvotne pokojnine (po dejstvih, ki so tedaj že obstajala) pa ne more uspeti v obravnavani zadevi, ker ZPIZ-1 te možnosti ne omogoča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – kriteriji za določitev presežnih delavcev
Kadar zaradi ukinitve delovnega mesta preneha potreba po delu vseh delavcev, ki imajo za to delovno mesto sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ni nobene potrebe za uporabo kriterijev, četudi so ti sicer predpisani. Namen določanja kriterijev je objektivizacija izbire med več delavci.
Sodišče prve stopnje res ni izrecno navedlo, zakaj je zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, sodišče druge stopnje pa je štelo, da izvedba tega dokaza za ugotavljanje dejstva, za katera je bilo zaslišanje te priče predlagano, ni bila potrebna. Opustitev izrecne obrazložitve o razlogu za zavrnitev tega predlaganega dokaza na pravilnost in zakonitost sodbe ne bi moglo vplivati.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Revident je s podpisom zapisnika o uničenju blaga potrdil, da je bil dne 1. 9. 2009 navzoč pri uničenju blaga, čeprav je vedel, da se je slednje opravilo le pod nadzorom enega člana Komisije. Prav tako je s podpisom zapisnika, ki je bil uradna listina, potrdil lažne podatke o količini uničenega blaga in datumu izdaje odločbe, ki je bila podlaga za uničenje blaga. Zato je pravilno stališče sodišč nižje stopnje, da je revident kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in da je kršitev imela vse znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi (258. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je bil višji carinski inšpektor II, kateremu je bila z odločbo zaupana za toženo stranko pomembna naloga. Revident je kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja in pri tem izpolnil znake kar dveh kaznivih dejanj, kar pa je imelo za posledico tudi oškodovanje tožene stranke. Slednja je utemeljeno izgubila zaupanje v revidenta, še zlasti, ker je izvedela, da je uničenje carinskega blaga potekalo na enak oz. podoben način kot v obravnavanem dogodku ves čas, ko je bil revident predsednik Komisije.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog – pisno opozorilo
Ker ne gre za kršitve, ki bi bile storjene po prejemu pisnega opozorila, ampak za kršitve, ki so bile storjene pred tem, odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – vročitev odpovedi - pravila vročanja
Če delavec, ki stalno dela na terenu in na sedež delodajalca prihaja le občasno, noče osebno sprejeti odpovedi tam in takrat, ko je to poskušano, se mu odpoved veljavno vroči po pošti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 96, 99.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev - možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji - ponudba drugega ustreznega dela
Revizijsko sodišče se strinja s presojo sodišča druge stopnje, da ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev in posledično za obveznost tožene stranke, da izdela program razreševanja presežnih delavcev. Delavcev, ki so zaradi organizacijskih sprememb le premeščeni v druge organizacijske enote, njihovo delo pa ostane v bistvu enako, torej še vedno potrebno, ni mogoče upoštevati med presežne delavce
Stopnja izobrazbe ni edini kriterij za presojo, da gre za ustrezno delo, ki ga delodajalec mora ponuditi presežnemu delavcu. Ugotoviti je treba tudi ali gre za ustrezno „vrsto izobrazbe“, pri čemer pa je nedvomno pomembna tudi vsebina dela in temu primerno zahtevana ali zaželena posebna (specifična) znanja.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8, 19. ZUP člen 129. ZPIZ-1 člen 12, 249.
pokojnina - pravica do pokojnine - bivši vojaški zavarovanec - pravnomočna odločba - ponovna zahteva za odmero pokojnine - zavrženje zahteve
Odločitev o odmeri pokojnine je predmet izreka odločbe o priznanju in odmeri višine pokojnine, stvar obrazložitve pa je med drugim, na kateri zakonski podlagi je bila pokojnina odmerjena.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. SPZ člen 102. KZ-člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – hujša kršitev delovnih obveznosti – opravičljiva zmota
Dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja, je (formalno) protipravno, vendar je lahko (materialna) protipravnost izključena le, če so s KZ-1 podani pogoji za izključitev protipravnosti. Tožnik trdi, da je bil v opravičljivi zmoti, ker je vzel stvar, za katero je mislil, da je na njej lastninska pravica opuščena. Ta zatrjevana zmota o zakonskem znaku kaznivega dejanja tatvine bi sicer lahko pomenila dejansko zmoto v širšem pomenu (zmoto o okoliščinah izključitve protipravnosti), ki je v drugem odstavku 30. člena KZ-1 opredeljena kot zmota o okoliščinah, v kateri bi bilo dejanje dopustno in bi izključevala protipravnost dejanja, če bi bile zares podane.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti - neupravičena odsotnost z dela – samovoljna izraba letnega dopusta – izobraževanje delavca
Odsotnost z organiziranega izobraževanja je mogoče uvrstiti med resnejše ogrožanje delovnega procesa v smislu določb četrtega odstavka 165. člena ZDR, zaradi čes
ar je imela tožena stranka tudi izrecno zakonsko podlago za odklonitev izrabe letnega dopusta tožniku.
zavarovalna pogodba – razvezni pogoj – plačilo premije – zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera
Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo pod razveznim pogojem, da premija ne bo plačana. Iz natančne navedbe dneva in ure začetka zavarovanja, določenega obročnega plačila s položnico, določene zapadlosti premije le z dnevom zapadlosti, navedbe datuma in ure podpisa zavarovalne police na zavarovalni polici, je upoštevajoč razlago v korist zavarovalca mogoče zaključiti, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe in je potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 937. člena OZ.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3005607
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 129, 129/1. Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zdravljenja v tujini - nujne zdravstvene storitve - potrebno zdravljenje - načrtovano zdravljenje v tujini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Z Uredbo št. 631/2004 je bila uvedena Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja in vsem skupinam zavarovanih oseb priznana pravica do potrebnega zdravljenja med začasnim bivanjem v drugi državi članici, ki presega nujno zdravljenje.
Ob dejanskem zaključku, da revidentka ni dokazala, da se je ob sprejemu v avstrijsko porodnišnico porod že pričel, začetek poroda pa je po medicinski doktrini v revidentkinem primeru (predhodna dva carska reza) indikacija za ponoven carski rez, opravljen carski rez v bolnišnici v Republiki Avstriji ni predstavljal niti nujnega zdravljenja niti potrebnega zdravljenja v smislu opredelitve tega pravnega standarda s strani sodišča EU.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 43, 44. ZMRDZD člen 27, 29.
starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Delo preko polnega delovnega časa se je lahko štelo za poseben delovni pogoj, plača za to delo pa se je lahko upoštevala tudi za odmero pokojnine le, če je šlo po svoji naravi za izjemno, kratkotrajno in nepredvidljivo delo.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39. ZPP člen 380, 380/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Sodišče druge stopnje ni imelo podlage za razlaganje pojma „brezposeln“, saj se po kriteriju iz KP ne dodeljujejo točke delavcu, katerega zakonec je brezposeln, ampak prejme točke tisti delavec, pri katerem je zaposlen samo en zakonec (oziroma ki je samohranilec).
odškodnina - kriteriji za odmero - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - prenehanje potrebe po delu
Odškodnina po 118. členu ZDR ne zahteva zatrjevanja in dokazovanja vseh elementov odškodninskega delikta, saj tudi ne predstavlja odškodnine v primeru, če je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom (primerjaj s 184. členom ZDR). Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu in s tem za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi po sodbi sodišča, niti odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi morebitnih protipravnih ravnanj delodajalca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo zaradi tega, ker ne pride do reintegracije delavca.