brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi
Glede na citirano določbo četrte alineje 8. člena ZBPP sodišče pritrjuje stališču organa za BPP, da za sestavo in vložitev pritožbe zoper tisti del sklepa, s katerim je izvršilno sodišče upnika kot kupca dolžnikove nepremičnine oprostilo plačila dela kupnine ter mu naložilo plačilo preostanka kupnine, za kar gre tudi v obravnavani zadevi, BPP ni mogoče dodeliti.
lokalne volitve - lista kandidatov - občinska volilna komisija - formalna pomanjkljivost
Upravno sodišče se je že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ. Za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju je uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov je treba presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.
gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalen objekt - pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama.
Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
Za uspešno uveljavljanje predkupnega upravičenja zakupnika, bi moral biti tožnik zakupnik po pravilih ZKZ. Da to ni bil, je nenazadnje sam priznal, ko je pojasnil, da je sklenil ustno najemno pogodbo.
ZUP člen 213. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2020) člen 98, 99, 100.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičeni stroški - razvoj podeželja
Prvi odstavek 100. člena Uredbe o izvajanju ukrepa v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 jasno določa, da mora vlagatelj v njem naštete splošne pogoje izpolnjevati ob oddaji vloge na javni razpis. To pa pomeni, da mora imeti gradbeno dovoljenje, iz katerega izhaja, da je investitor, na dan, ko odda vlogo. Iz 89. člena Uredbe pa izhaja, da se splošni stroški v zvezi z naložbo priznajo, če so vlagatelju nastali po 1. januarju 2014.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - pravica do uporabe jezika v postopku - posebne okoliščine
Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne razume prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik. V punjabi jeziku bi ga seznanila z vsemi opozorili, ki jih ta list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje. Da se je tožnik zavedal posledic samovoljne predčasne zapustitve azilnega doma, nenazadnje nakazuje tudi dejstvo, da je že naslednji dan (10. 10. 2022), ko je bil prijet izven azilnega doma, ponovno podal namero za mednarodno zaščito. To po presoji sodišča pomeni, da se je zavedal, da bo zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, pa je to kljub temu storil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost
Tožnik sam izpove, da je v dosedanjem postopku navedel nepravilne podatke zato, ker so bili z njim Pakistanci, ki naj bi mu rekli, da ne sme reči, da je iz Indije in da bo lažje dobil zaščito oz. dovoljenje, če bo rekel, da je iz Pakistana. To kaže na to, da je tožnik zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku, da se je zavedal v kakšnem postopku je in da je postopek razumel. Glede na to sodišče ne sprejema, da tožnik ne razume urdu toliko, da ne bi razumel pojasnil in opozoril. To dokazuje tudi dejstvo, da je tožnik potrdil vse ostalo iz registracijskega lista z dne 10. 10. 2022 in za navajanje neresničnih podatkov navedel celo razlog, zato sodišče ne verjame, da (le) opozorila pa tožnik ne bi razumel.
Opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, je po presoji sodišča jasno in razumljivo tudi povprečnemu človeku.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - jezik postopka
Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da tožnik policistom PP Koper zavestno ni razkril svoje prave identitete in državljanstva; predstavil se je kot pakistanski državljan, ki govori angleščino in urdu. Splošno znano dejstvo je, da je jezik urdu pakistanski nacionalni jezik in uradni jezik šestih držav Indije. Ker je torej tožnik slovenski policiji zatrdil, da je pakistanski državljan, policija tako ni imela nobenega razloga, da mu ne bi verjela, da govori pakistanski uradni jezik, ki sta angleški in urdu jezik. Zato mu je zagotovila prevod registracijskega lista v navedenem jeziku z vsemi opozorili, ki jih ta dokument vsebuje. Med drugimi ga je seznanila s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov Azilnega doma pred podajo njegove prošnje, torej da bo v tem primeru obravnavan kot tujec. Tožnik je registracijski list podpisal in policije ni opozoril, da ne bi razumel prevoda v urdu jezik. Če bi takrat po resnici povedal, da razume in govori punjabi jezik, bi mu policija (ne glede na njegovo identiteto in državljanstvo) zagotovila prevod registracijskega lista v ta jezik ter ga v punjabi jeziku seznanila z vsemi opozorili, ki jih registracijski list vsebuje. Ker tožnik tega ni storil, sam nosi breme odgovornosti za pravilno in zadostno prevajanje, kar skuša v tožbi sicer neutemeljeno preložiti na toženo stranko.
davek od dohodkov iz dejavnosti - tožba v upravnem sporu - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev pritožbe zoper izpodbijani akt - zavrženje tožbe
Ker je bila pritožba s sklepom organa druge stopnje zavržena iz procesnih razlogov, drugostopenjski davčni organ pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe vsebinsko ni presojal in zato pritožba ni bila vsebinsko izčrpana. V tem primeru v ZUS-1 ni pravne podlage, da bi se lahko s tožbo izpodbijala prvostopenjska davčna odločba. Tožeča stranka bi morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe, torej sklep o zavrženju pritožbe (ki je eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, torej ga je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu). Šele ko bi bil ta sklep v upravnem sporu odpravljen in bi posledično drugostopenjski davčni organ o pritožbi odločil po vsebini, tožeča stranka pa z odločitvijo ne bi bila zadovoljna, bi zoper odmerno odločbo kot akt prve stopnje lahko vložila tožbo v upravnem sporu.
sistemski operater distribucijskega omrežja - regulativni okvir - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Toženka, kljub jasno izraženemu stališču sodišča glede uporabe materialnega prava, pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni.
Kolikor toženka ni soglašala s stališči Upravnega sodišča iz predhodne sodbe, bi morala zoper to (Upravno sodišče je njeno odločitev odpravilo) vložiti revizijo, pa je ni.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6, 51. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 5. URS člen 19, 32, 32/1. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti
Pri oceni, ali gre za odvzem svobode je treba upoštevati vrsto, trajanje ukrepa in ostale dejanske okoliščine načina izvajanja ukrepa v konkretnem primeru. Razlika med ukrepom odvzema svobode in omejitvijo gibanja je v intenziteti posega. Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, je šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Tožnik je ves čas upravnega postopka in tudi v upravnem sporu zatrjeval, da pred podajo prošnje ni bil obveščen v jeziku, ki ga razume, in tudi dejansko ni razumel morebitnega pojasnila policistov, da ne sme zapustiti Slovenije oziroma da se bo v takem primeru štela njegova prošnja za umaknjeno, v primeru vrnitve v azilni dom pa mu bo lahko odvzeta prostost.
ZEKom-1 člen 224, 224/2. Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji člen 4, 4/1, 5.
telekomunikacije - postopek nadzora - plačilo storitev mobilne telefonije in prenosa podatkov
V okviru zahtev Uredba (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji po preglednosti (prvi odstavek 4. člena) niso dopustna razhajanja med dejansko zagotovljenimi hitrostmi prenosa podatkov in oglaševano hitrostjo, nacionalni regulatorni organi pa so dolžni spremljati izvajanje Uredbe ter po potrebi ponudnikom javnih elektronskih komunikacij, vključno s ponudniki storitev dostopa do interneta, naložiti potrebne ukrepe (5. člen Uredbe). Gre za ureditev, ki jo narekuje javni interes. Že jezikovna razlaga določb 4. in 5. člena Uredbe, zlasti pa podprta še z namensko, vodi do njihovega pomena, da se spremljanje in nadzor regulativnega organa ne izčrpata zgolj v njegovih ugotovitvah, ali ponudniki storitev dostopa do interneta zagotavljajo končnim uporabnikom informacije o hitrostih prenosa podatkov ter njihovih možnostih v primeru bistvenega odstopanja od posameznih oglaševanih hitrosti (d) točka prvega odstavka 4. člena Uredbe), pač pa skrb regulativnega organa sega tudi na področje zagotavljanja kakovosti storitev, upravljanja zmogljivosti omrežja in prometa, predmet varstva končnih uporabnikov je tudi vprašanje sklepanja pogodb za hitrosti prenosa podatkov, ki so jih ponudniki storitev sposobni zagotavljati.
davek na promet nepremičnin - prodajna pogodba - razveza pogodbe - prenos lastništva - nezmožnost izpolnitve pogodbe
Do vpisa lastninske pravice družbe A., d.o.o. v zemljiško knjigo je v obravnavanem primeru nedvomno prišlo (dne 23. 11. 2017). Ker pa kupec ni mogel plačati kupnine, je naknadno (dne 12. 7. 2019) prišlo do razveljavitve prodajne pogodbe. (Ne)možnost izpolnitve pogodbe je razumeti kot nemožnost v objektivnem pomenu besede in ne kot posledico, ki nastane zaradi ravnanja pogodbenih strank. Razlog, da je prišlo do razveljavitve prodajne pogodbe, je bil na strani kupca, ki ni plačal dogovorjene kupnine. Da kupec ni mogel pridobiti in zagotoviti ustreznih finančnih sredstev, s katerimi bi izvedel planirano investicijo, tako da prodajne pogodbe ni bilo mogoče izpolniti, pa ni razlog, da bi lahko govorili o nemožnosti izpolnitve pogodbe zaradi naključnega uničenja stvari.
Zahtevati izdajo odločbe v roku sedmih dni je bila tožnikova pravica in obenem procesna predpostavka za vložitev nadaljnje tožbe, kot to izhaja iz drugega odstavka 69. člena ZUS-1 v povezavi z drugim in tretjim odstavkom 65. člena ZUS-1. Tožnikovi zapisi o uveljavljanju odškodninske in kazenske odgovornosti, četudi jih je uradna oseba razumela kot grožnjo in sredstvo pritiska, enako pa tudi navodilo ministra, naj se odločba izda nemudoma, niso utemeljen in zakonit razlog za uporabo skrajšanega postopka 144. člena ZUP. Zato je organ odločitev sprejel s kršenjem procesnih pravil v zvezi z samim postopkom odločanja.
Ob povedanem sodišče ugotavlja, da je bila v postopku storjena absolutno bistvena kršitev po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je izpodbijana odločba že iz tega razloga nezakonita in jo je treba odpraviti.
ZPOmK-1 člen 27, 27/4, 27/5. ZUP člen 99. Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe člen 18/2, 18(3), 23(3).
varstvo konkurence - denarna kazen - vrnitev v prejšnje stanje - olajševalne okoliščine
Toženka ni upoštevala vseh olajševalnih okoliščin. Tožnik namreč s sklicevanjem na epidemijo in praznike ni ugovarjal zgolj obstoju kršitve, ampak je že v dopisu z dne 8. 1. 2021 uveljavljal tudi, naj toženka to upošteva kot olajševalne okoliščine oziroma naj zaradi tega kazni za kršitev ne izreče. Epidemija Covid-19 pa je po presoji sodišča podjetjem gotovo otežila poslovanje, saj je splošno znano, da sta Vlada in Nacionalni inštitut za javno zdravje pozivala delodajalce naj odrejajo delo na domu, v takem primeru pa ni dvoma, da je bilo v podjetju prisotnih manj ljudi kot sicer, kar je motilo dotlej ustaljene delovne procese in spreminjalo delovne zadolžitve. Bližajoči prazniki so zagotovo neodvisno od volje tožnika prav tako vplivali na dolžino zamude. Toženka nadalje ni upoštevala obnašanja tožnika, ki je pred kršitvijo in po njej zaprošene podatke posredoval v zahtevanih rokih. Napako je zaznal sam in se brez dodatnega poziva sam odzval na toženkine zahteve.
Ker je bila izpodbijana odločba v drugem upravnem sporu odpravljena, za tožnika nima več nikakršnih pravnih posledic, torej tudi ne posega v njegovo pravno korist.
URS člen 14. ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - upravičenec - pogoji - pravo EU - pravni učinki - implementacija - načelo enakosti pred zakonom
Posojila družbenikov družbi se štejejo za premoženje družbe le v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave, zato 498. člen ZGD-1 v obravnavani zadevi, ki ni postopek zaradi insolventnosti, ni uporabljiv. Tako je znašal tožničin celotni kapital (AOP 56) –20.605,30 EUR. Tožnici kot družbi z omejeno odgovornostjo je na dan 31. 12. 2019 zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala, zaradi česar je „podjetje v težavah“ v skladu z (a) podtočko 18. točke 2. člena Uredbe 651/2014.
Začasni okvir glede na svoj namen in vsebino, glede na pravno teorijo, sodno prakso Sodišča EU in Splošnega sodišča nima zavezujočega učinka za države članice in se v državah članicah ne uporablja neposredno. Začasni okvir posamezni državi članici ne nalaga nobenih obveznosti v smislu, da bi morala zakonsko urediti in zagotoviti državno pomoč, temveč ji zgolj sporoča, katero državno pomoč bo Komisija štela za združljivo z notranjim trgom, če se bo zanjo odločila, in pod katerimi pogoji.
Iz 109. do 112. člena ZIUOPDVE je razvidno, da RS ni implementirala izjeme „podjetja v težavah“ za mikro in mala podjetja v slovenski pravni red, zato se ta izjema v RS ne uporablja. To pomeni, da morajo pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 109. člena ZIUOPDVE, da niso „podjetja v težavah“ izpolnjevati tudi mikro in mala podjetja.
113. člena ZIUOPDVE je treba razlagati tako, da zgolj tisti pogoji, za katere so se države članice odločile, da jih bodo predpisale v nacionalni zakonodaji, se izvajajo v skladu z navedenima točkama Začasnega okvira. Z obravnavano določbo pa ni mogoče širiti zakonsko predpisanih pogojev za dodelitev te državne pomoči, zato določbe 113. člena ZIUOPDVE ni mogoče razlagati, češ da mora RS med prejemnike državne pomoči vključiti tudi mikro in mala podjetja, ki so v težavah.
ZLV člen 41-3, 76, 96, 96a, 97. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-4.
lokalne volitve - volitve župana - volitve članov občinskega sveta - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep občinske volilne komisije o določitvi volišč, katerega odpravo predlaga tožnik v tožbi, po svoji vsebini ne predstavlja katerega od aktov, ki jih je po citiranih določbah ZLV dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
Določitev posameznih volišč pa tudi sicer ne predstavlja posamičnega akta, s katerim bi se urejala posamična razmerja, saj gre za eno od splošnih volilnih opravil, ki so potrebna za izvedbo volitev ali glasovanja na ravni občine. Zoper akt, s katerim občinska volilna komisija določi volišča, sodno varstvo v upravnem sporu ni predvideno niti z ZUS-1 niti z ZLV ali s katerim drugim zakonom.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javni interes - javna cesta - preizkus izpodbijane odločbe
Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja nedvoumno, v kakšnih dimenzijah naj bi bili projektirani posamezni elementi predmetne ceste, kolikor bi bilo mogoče razumeti, da je cesta projektirana v širini 5,5 m, pločnik pa v širini 1,5 m, pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšni podlagi in ob upoštevanju katerih relevantnih dejstev so bile določene navedene dimenzije, tožbenih navedb o tem, da bi bila cesta in pločnik po veljavnih predpisih lahko tudi ožja ter da posledično razlastitev (v izvedenem obsegu) ni nujna, ni mogoče preizkusiti.
imenovanje notarja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ustavitev postopka
Z ustavitvijo postopka imenovanja notarja, ki se je začel in tudi končal po uradni dolžnosti, ni bilo poseženo v nobeno strankino pravico ali pravno korist, niti se z izpodbijanim sklepom o ustavitvi postopka tožnici ne nalaga nobena obveznost, njen pravni položaj pa je enak kot pred ustavitvijo postopka. Zato sklepa o ustavitvi postopka imenovanja notarja v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati niti na podlagi drugega odstavka 5. člena ZUS-1.