Tožnik je v ponovljenem postopku podredno postavljeni zahtevek pravilno preoblikoval tako, da je v korist stečajnega dolžnika zahteval, da pravni posel izgubi učinke v razmerju do vseh stečajnih upnikov in do višine dolžnikove terjatve do dolžnika (II. točka izreka sodbe). Gre za oblikovalni in ne ugotovitveni del zahtevka, kot to zmotno meni pritožba. Darilna pogodba je z ugoditvijo zahtevku namreč izgubila učinke v razmerju do stečajnih upnikov in do višine tožnikove terjatve. Tudi vsebina upnikovega upravičenja se z začetkom stečaja ne spremeni, edina sprememba je, da je potrebno zahtevek uveljavljati za račun stečajnega dolžnika, kar pa je tožnik tekom postopka s podrednim tožbenim zahtevkom, kot je bilo že navedeno, tudi storil. Prav tako je pravilno postavil dajatveni zahtevek, s katerim je zahteval, da se v dobro stečajnih upnikov (torej za račun stečajne dolžnice) dopusti poplačilo iz sporne nepremičnine.
ZGD-1 člen 3, 3/3, 563, 563/1, 565, 565/1. ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/1-1.
stvarna pristojnost - stvarno nepristojno sodišče - gospodarski spor - subjektivno merilo - subjektivni kriterij za gospodarski spor - slovensko zavarovalno združenje - gospodarsko interesno združenje - gospodarska družba
GIZ ni gospodarska družba, zato spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarski spor.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija zemljišč agrarne skupnosti - dodatno najdeno premoženje - dodatna zapuščina - dodatni sklep o dedovanju - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - poseben pravni režim dedovanja - dedovanje nepremičnin v naravi - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - član agrarne skupnosti - uveljavitev prednostne pravice - prednostni vrstni red - priglasitev k dedovanju - prava neuka stranka - pravica do izjave - zavajanje organa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - zmotna uporaba materialnega prava
Dedni režim po ZPVAS se razlikuje od dednega režima po ZAgrS. Ko gre za tako imenovano "prvo dedovanje", to je dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice odvzete, a so bile v času vračila že mrtve in nikoli niso bile članice novoustanovljenih agrarnih skupnosti, pride v poštev drugi odstavek 8. člena ZPVAS, po katerem lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. Po 49. členu ZAgrS premoženje člana agrarne skupnosti deduje samo en dedič, v 50. členu tega zakona pa je določen prednostni vrstni red med dediči istega dednega reda.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev vrednosti nepremičnine - sodni cenilec - pisno mnenje - dokaz z zaslišanjem izvedenca - pisnost postopka
V izvršilnem postopku sodišče vrednost nepremičnine sodišče praviloma ugotovi na podlagi s strani cenilca predložene cenitve. V izvršilnem postopku se namreč določbe ZPP uporabljajo le smiselno, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno. Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker je cenilno mnenje strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeno ter notranje skladno, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnika, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede dolžnikovih navedb, do katerih se je cenilka prepričljivo in argumentirano opredelila, ni bilo ne potrebno ne smotrno.
ZPP člen 7, 212, 343, 343/1, 363, 363/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a, 12a/5, 13, 13/2. ZSVarPre člen 27.
plačilo sodne takse za tožbo - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje pritožbe kot prepozne - datum vročitve sklepa - komunikacija med odvetnikom in stranko - zmota stranke - začetek teka pritožbenega roka - zamuda pritožbenega roka - zakonski rok - nepodaljšljivost roka - zavrnitev pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - premoženjski cenzus - določanje vrednosti nepremičnin - ocena vrednosti nepremičnine - evidenca GURS - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - razpravno in preiskovalno načelo - unovčenje premoženja - neenaka obravnava strank - višina sodne takse - višina taksne obveznosti - zmožnost plačila sodnih taks - zmožnost takojšnjega plačila sodne takse - odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - odlog plačila sodne takse - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče za potrebe odločanja o predlogu za taksno oprostitev vpogleda v obstoječe zbirke podatkov (peti odstavek 12.a člena ZST-1). Edina sodišču dostopna zbirka podatkov glede vrednosti nepremičnin je evidenca GURS, ki sodišču omogoča, da se na hiter način prepriča o vrednosti nepremičnin. Če prosilec za taksno oprostitev meni, da je vrednost njegovih nepremičnin dejansko nižja, mora te svoje trditve dokazno podpreti.
Za oprostitev plačila sodne takse je pomembna tudi višina sodne takse, ki jo mora stranka plačati. Šele ko sodišče pozna taksno obveznost zavezanca, lahko presoja tudi njegove plačilne zmožnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083610
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 12/3, 13, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vmesni procesni sklep - dokazovanje z izvedencem - izvedenec geodetske stroke - naloga izvedenca - ravnanje v skladu s pravili stroke - parcelacija - najverjetnejša katastrska meja - določitev nove meje - pravica do izjave - pripombe na elaborat - dokazna ocena
Predmet izvedenčevega dela ni bila ureditev (ponovna vzpostavitev ali obnova) meje med nekdanjima parcelama po podatkih katastra nepremičnin, pač pa delitev sedanjih zemljiških parcel v obsegu in na način, kot ga je za potrebe končne odločbe za ta postopek določilo sodišče po dokazni oceni zbranega celotnega (ne le arhivskega katastrskega) procesnega gradiva.
Pritožba z očitki zoper strokovno nepravilno določeno katastrsko mejo med nekdanjimi zemljiškimi parcelami izpodbija vsebinski preizkus elaborata in ne njegove formalne skladnosti s pravili stroke.
URS člen 62. ZPP člen 102, 116, 277, 278, 337, 337/1. OZ člen 6.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - sklicevanje na nerazumevanje jezika - uporaba jezika v sodnem postopku - pravica tujca do uporabe svojega jezika - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - jezik v postopku - jezik pisanj - uradni jezik, ki je v rabi pri sodišču - poziv za odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - standard povprečne skrbnosti
Tožencu je bila tožba skupaj s pozivom na odgovor, ki je vseboval vsa zakonsko predvidena opozorila (277. in 278. člen ZPP), pravilno poslana le v slovenskem jeziku. Na tožencu pa je bilo potem v okviru dolžne skrbnosti breme, da si zagotovi ustrezen prevod in pomoč, če prejetega ni razumel, in da na pisanje v predpisanem roku odreagira. Ni relevantno, kako je toženec dejansko razumel prejeta pisanja, temveč kako bi jih ob ustrezni skrbnosti in resnosti moral razumeti.
izločitev dokazov - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - zaslišanje obdolženca - obdolženec kot priča v istem postopku - enotnost postopka - izločitev uradnega zaznamka
Pritožbene navedbe niso utemeljene, saj zoper oba obdolženca (B. B. in A. A.) v konkretnem primeru teče enoten postopek. Četudi je torej bil A. A. za kaznivo dejanje pod točko 2. obtožnice (torej za kaznivo dejanje z dne 2.5.2021), že pravnomočno obsojen, ima v konkretnem postopku še vedno položaj obdolženca, saj gre za enoten postopek zoper oba obdolženca. Obdolženec pa nikoli ne more biti priča v lastni zadevi in tudi ne v enotnem postopku zoper soobdolžence, ne glede na (ne)povezanost kaznivih dejanj.
Pritožbeno izpostavljena okoliščina, da se sporna izjava nanaša samo na kaznivo dejanje z dne 2.5.2021, za katero je že bil obsojen, zaradi enotnosti postopka tako ni relevantna. Prvostopno sodišče je tako ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom izločilo sporni uradni zaznamek in ostale listine oz. dele listin, naštete v točki II. izreka izpodbijanega sklepa.
Sodišče je obširno obrazložilo, da je oba dediča pozivalo, naj eden od njiju prevzame zaščiteno kmetijo, glede na to, da sta oba izpolnjevala pogoje, saj sta kmetijo skupaj upravljala. Ker soglasja nobenega od njiju ni dobilo, je pravilno ugotovilo, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji od 7. do 12. člena ZDKG. Ta določila namreč pogojujejo prevzem zaščitene kmetije s strani le enega dediča. Ker nobeden od njiju ni želel prevzeti zaščitene kmetije na način, da bi drugemu dediču izplačal delež, je sodišče prve stopnje pravilno opravilo dedovanje na podlagi 13. člena ZDKG, to je po splošnih določili ZD tako, da sta kmetijo dedovala vsak do polovice.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva glede obsega zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje negativnega dejstva - nasprotja v izreku - terjatev zapustnika - odplačnost pridobitve
Pritožnik in njegova sodedinja ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00085303
URS člen 8, 15. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 31. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZJU člen 140, 140/2. ZDR-1 člen 6, 159, 159/2, 162, 162/4. OZ člen 245, 299, 299/2.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust - obveznost delodajalca - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - tek zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča
Obveznost delodajalca je, da delavca vzpodbudi (tudi uradno) k izrabi letnega dopusta in ga posebej pouči, da bo pravica do izrabe po poteku referenčnega obdobja in obdobja za prenos izgubljena, če letnega dopusta ne izrabi. Če te svoje obveznosti ne izpolni (jo krši), je podana protipravnost in s tem odškodninska odgovornost.
Tožnik je že 5. 4. 2020 od toženke zahteval plačilo zneska zaradi neizrabljenega letnega dopusta za leto 2016. Drugi odstavek 299. člena OZ veže nastop zamude in tek zamudnih obresti na datum vložitve pisne zahteve za izpolnitev denarne obveznosti. Zato je pritožbeno sodišče priznalo tožniku zakonske zamudne obresti od 21. 4. 2020 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00083625
ZPP člen 8, 151, 155, 155/1, 165, 165/3, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354. KZ-1 člen 158, 158/4. OZ člen 179, 179/2.
plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - denarna odškodnina - opravičilo - razžalitev - vrnitev razžalitve - sodna praksa - duševne bolečine - strah - dokazna ocena - kršitev pravice do izjave - neopredelitev do odločilnih dejstev - neposredno zaslišanje - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - predpravdni stroški - predpravdni odškodninski zahtevek - stroški predpravdnega odškodninskega zahtevka - odvetniški stroški - procesna predpostavka za vložitev tožbe - potrebni stroški
Strošek poskusa mirne rešitve spora (v izogib nepotrebnemu sporu pred sodiščem) je strošek, ki nastane v zvezi s postopkom.
V primerih, katerih stična točka je, da ni šlo za enkratno, izolirano in neizzvano žalitev, temveč za osebe oziroma družine, ki so dalj časa v sporih ali konfliktnih odnosih oziroma so si žalitve izmenjevale, se je sodna praksa v civilnih zadevah izrekla, da je treba te okoliščine upoštevati in tudi, da v takih primerih včasih (denarna) odškodnina razžaljencu ne pripada, ker ni in ne bi služila svojemu namenu oziroma ni združljiva z namenom denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Če glede (ne)obstoja odločilnih dejstev med strankama ni spora, ni potrebno nikakršno branje dokaznih listin, zasliševanje prič in sploh sleherni dokazni postopek. Ta se izvaja samo glede tistih izmed odločilnih dejstev, ki jih ena stranka zatrjuje, druga pa zanika.
razmerja med starši in otroki - otrokovi stiki - odločanje otrok o stikih - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - mnenje otroka - sprememba izvajanja stikov - sodna poravnava
Ugotavljanje okoliščin, pomembnih za presojo, ali in kakšne stike je mogoče izvajati, da bo optimalno poskrbljeno za korist otroka, terja določen čas. Ker potek časa, potrebnega za izvedbo dokaznega postopka, ne sme biti okoliščina, ki bi (vsaj ne odločilno) vplivala na končno odločitev, je sodišče dolžno sprejeti začasne ukrepe.
povrnitev stroškov postopka - pritožbeni stroški - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - dopolnilni sklep - dopolnilni sklep o stroških
Tožena stranka v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njenih priglašenih stroških odgovora na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče z dopolnilnim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083429
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 61/1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - neizpolnitev posebnega pogoja - delna izpolnitev - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Okoliščina, da je obsojena del dolga do oškodovanih izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, nima takšne pravne pomembnosti, kot si jo predstavljajo zagovorniki, sploh zato, ker je bil del dolga izterjan prisilno, v izvršilnem postopku, ki se nad obsojeno vodi na predlog posameznih oškodovancev. Zagovorniki zatorej v (pre)poznih dopolnitvah pritožbe, v okviru katerih opozarjajo na (delno) izpolnitev obveznosti obsojene v izvršilnih postopkih (na primer tudi do oškodovanega Č. Č.) in si na ta način prizadevajo prepričati, da pogoji za preklic pogojne obsodbe vendarle niso izpolnjeni, zgrešeno enačijo naravo kazenskega in izvršilnega postopka, ki sta v svoji biti nezdružljiva in že po temelju povsem različna.
zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - primernost staršev - varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi
Če sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, ju mora sodišče izreči kljub morebitnem nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Kriterij za to odločitev je korist otroka, ne pa volja staršev.
ZPP člen 128, 128/2, 338, 338/1, 424, 426. SPZ člen 33.
motenje posesti - varstvo posesti - zadnje posestno stanje - motilno dejanje - dovozna pot - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - pravica do pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk
Od spremembe izvajanja posesti je v vsakem primeru minilo več let, zato se je spremenjeni način izvajanja posesti ustalil do stopnje, ki uživa posestno varstvo. To velja ne glede na to, ali je tožnik posest opustil, kot trdi toženec, ali pa jo je zgolj spremenil v nekajkrat letni prehod peš ali z manjšim traktorjem, kot trdi tožnik.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se tožba zaradi motenja posesti lahko naperi tudi proti tistemu, ki je naročil motilno dejanje, ga odobril, dopuščal ali imel od njega koristi.