OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083637
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 507, 512.
uveljavljanje predkupne pravice - razveljavitev in sklenitev prodajne pogodbe - kršitev predkupne pravice solastnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - obvestilo solastnikov o prodaji - pisno obvestilo o nameravani prodaji in pogojih prodaje - dejanska seznanitev - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - odpoved predkupni pravici - povezane pogodbe - način prodaje - dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe - ustrezen način obveščanja - dokazna ocena - veljavna sklenitev pogodbe - ničnost pravnega posla
Ravnanje prodajalca in kupke odstopa od najboljših praks pri sklepanju pravnih poslov. Te v primeru obstoja predkupne pravice vključujejo pisno obvestilo prodajalca predkupnemu upravičencu z vsemi zakonsko zahtevanimi prvinami. Z odmikom od najboljših praks sta si sklenitelja pogodbe otežila dokazovanje, da je bila predkupna pravica tožnikov spoštovana, vendar pa takšen odmik sam po sebi še ne pomeni, da nista dosegla zakonskih zahtev in da je bila predkupna pravica tožnikov kršena. Tožnika sta bila namreč v resnici pravočasno seznanjena z vsemi zahtevanimi okoliščinami prodaje in sta se informirano odpovedala uveljavljanju predkupne pravice.
plačilo odškodnine - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - prometna nesreča
Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da je (tudi takrat, ko je predmet odločanja le odmera odškodnine za posamezno obliko škode) pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, ter da izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami. Glede na navedeno je torej pravilen pristop pri odmeri odškodnine in objektivizaciji le-te, da se primerja odmerjeno odškodnino kot celoto in ne po posameznih postavkah.
dedovanje države - kaducitetna pravica države - zapuščina brez dediča - obseg zapuščine - obstoj zapuščine - motorno vozilo
Obe sporni vozili sta bili v času zapustničine smrti po podatkih javne evidence (ERISK) še v njeni lasti, kar skladno z 11. točko 3. člena ZMV-1 vzpostavlja domnevo lastništva. RS izpostavlja dvom v obstoj vozil le v času odločanja sodišča, kar je nepomembno. Morebitna odtujitev ali uničenje vozil, do katerih je prišlo po smrti zapustnice, na odločitev o izročitvi zapuščine brez dediča v last pritožnice ne vplivata, še manj to velja za morebitno spremembo lokacije vozil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00083892
URS člen 54. DZ člen 7, 138, 139, 141, 141/1, 189, 190. ZNP-1 člen 108. ZPP člen 125a, 125a/4.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi - skupno varstvo in vzgoja otroka - določitev stikov - določitev preživnine - stalno prebivališče otroka - vročanje pošiljk - prepozna pripravljalna vloga
Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da bi stalno prebivališče hčerk bilo potrebno določiti na njenem naslovu. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo, da bosta deklici več nočitev imeli na naslovu predlagateljice (v roku 14 dni je 9 nočitev pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu 5) in da tudi sicer predlagateljica za deklici ureja vsa plačila v zvezi z obiskovanjem vrtca in šole, tudi ju večinoma ona vozi na zdravstvene preglede.
pravnomočnost odločitve - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - sklep o prodaji - zavrženje pritožbe - pravočasnost pritožbe - pritožba zoper pravnomočen sklep
Nobenega od vprašanj, ki jih s pritožbo dolžnik ponovno načenja (in pomenijo nestrinjanje s pravnomočnimi odločitvami sodišča) v tem pritožbenem postopku ni mogoče reševati. V tem pritožbenem postopku ni mogoče (ponovno) presojati dolžnikovih navedb v zvezi s predlogom za začetek postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 384, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/1, 350/2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - ugoditev ugovoru - vsebina izreka sklepa - obseg pritožbenega preizkusa - neizvedba dokaza - konkretizacija pritožbenih očitkov - pritožbene novote
Dolžnik zmotno meni, da izrek izpodbijanega sklepa ni jasen, ker v njem sodišče ni navedlo, da je ugovoru upravitelja ugodilo. Ugoditev ugovoru je prav v izrečenima ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti, ki ju izrek vsebuje in je zato jasen. Izrecna dodatna navedba v izreku sklepa, da se ugovoru ugodi, je odveč in je tudi zakon ne nalaga (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP).
Neizvedba dokaza lahko pomeni bodisi zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja bodisi kršitev pravice do izjave, na kar pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morata biti tovrstni kršitvi v pritožbi izrecno in konkretizirano uveljavljeni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stranka, ki želi uveljavljati takšno kršitev, mora v pritožbi določno označiti, na katere dokazne predloge se nanaša, in tudi pojasniti, da in zakaj bi bila izvedba vsakega takšnega dokaza relevantna za zadevo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00082756
ZZK-1 člen 149, 150, 243, 243/3, 243/3-4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - predlog za prekinitev postopka - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - ugotovitev ničnosti kot prehodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - obstoj pravnomočne sodbe - vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje materialnopravne neveljavnosti vknjižbe - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke - nerelevantna dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi toženka morala ugovor ničnosti oziroma navideznosti (neobstoj) sklenjene prodajne pogodbe uveljavljati že v predhodnem sodnem postopku, v katerem je bila izdana zamudna sodba. Sodišče je tudi pravilno odločilo, da ni bilo dolžno prekiniti obravnavanega postopka. Sodišče je pravilno obrazložilo, da ugotovitev ničnosti sklenjenih prodajnih pogodb ne predstavlja prehodnega vprašanja v tem postopku, saj rešitev tega pravnega vprašanja ne more spremeniti odločitve sodišča v tem postopku oziroma to vprašanje v konkretnem postopku ni pravno relevantno. Tudi če bi sodišče odločilo, da sta pogodbi nični oziroma ne obstajata, prikrivata pa neke druge pogodbe, takšna ugotovitev ne more biti podlaga za izbris vknjižbe lastninske pravice tožnika, ki temelji na sodni odločbi.
ZFPPIPP člen 26, 59, 59/2, 122, 243, 296, 296/5, 458, 458/2. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 24, 24/1, 24/4, 54, 54/2, 55, 55/6.
prijava terjatev - rok za prijavo terjatev - objava oklica o začetku stečajnega postopka - prijava terjatve upnika iz tujine - obveščanje upnika - začetek stečajnega postopka - obvestilo o začetku postopka
Tako iz drugega odstavka 458. člena ZFPPIPP kot iz drugega odstavka 54. člena Uredbe izhaja, da obveščanje o začetku domačega stečajnega postopka obsega seznanitev znanih upnikov v tujini o začetku insolventnega postopka, o organu, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in o rokih ter posledicah zamude rokov. V primeru stečajnega postopka nad pravno osebo, kakršen je tudi obravnavani, je namen tega obvestila za znane upnike v tujini le preprečiti posledice, ki nastopijo s potekom roka za prijavo terjatev. V tovrstnih postopkih citirana določila o dolžnosti obveščanja tujih upnikov o insolventnih postopkih ne posegajo v določila o prekluzivnem roku za prijavo terjatev iz 59. člena ZFPPIPP in 55. člena Uredbe.
Tako iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP kot šestega odstavka 55. člena Uredbe izhaja, da je v primeru stečajnega postopka nad pravno osebo začetek teka roka za prijavo terjatev vezan na objavo oklica o začetku stečajnega postopka. Uredba namreč veže začetek navedenega roka na prejem obvestila iz 54. člena zgolj v primeru, ko država članica v stečajnem postopku nad posameznikom, ki ne opravlja samostojne poslovne ali poklicne dejavnosti, v register insolventnosti ne vključi informacij iz prvega odstavka 24. člena ali takšnih informacij javno ne objavi preko sistema medsebojne povezave teh registrov (šesti odstavek 55. člena v zvezi s četrtim odstavkom 24. člena Uredbe).
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083483
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZVPot člen 21, 21/3, 22, 22/4, 24, 24/1.
kredit v CHF - zavarovanje z začasno odredbo - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - sodbe SEU - težko nadomestljiva škoda - lojalna razlaga nacionalnega prava
Ob lojalni (evroskladni) razlagi pravilnost stališča o verjetno izkazani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode izkazuje že ugotovitev, da sta tožnika toženki že plačala več kot sta od nje prejela. V primeru nadaljnjega plačevanja kredita med postopkom bi morala zaradi preplačila spreminjati tožbo ali (v primeru plačila obrokov po zaključku sojenja na prvi stopnji in med pritožbenim postopkom) vložiti novo tožbo, kar je povezano z obveznostjo plačila stroškov postopka. Prav to pa je tisto, kar je glede na cilj zavarovanja, ki je v vzpostavitvi pravnega in dejanskega položaja, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, treba preprečiti: poslabšanje premoženjskega stanja tožnikov zaradi finančnega bremena, povezanega z uveljavljanjem povračilnih zahtevkov.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež - volja zapustnika - dokazno breme - pravno vprašanje - pomanjkanje pravnega interesa
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za prevalitev dokaznega bremena glede vsebine zapustničine volje na sodedinjo, ki je zahtevala vračunanje daril. Ne le zato, ker je zapustnikovo voljo, da se darilo ne vračuna v dedni delež, dolžan dokazati dedič, ki takšno voljo zatrjuje, temveč predvsem zato, ker pride do vračunanja po samem zakonu, zato dedič, ki uveljavlja vračunanje, nima pravnega interesa za tožbo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 5/1-14, 12, 12/2, 12/3, 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - načelo ne bis in idem - vsebinsko odločanje - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Drži sicer, da lahko stranka predlog za en postopek (za isto taksno obveznost - npr. za tožbo ali pritožbo) in ob enakih okoliščinah poda le enkrat. Vendar gre v obravnavani zadevi za dve različni taksni obveznosti in s tem za dva različna predloga za taksno oprostitev. Zato je zmotno stališče, da prepoved ne bis in idem velja tudi v tem primeru.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep sprejelo na podlagi 13. člena ZVEtL-1. Sodišče v postopku določitve pripadajočega zemljišča k stavbi med drugim tudi evidentira spremembe v zemljiškem katastru in katastru stavb, pri čemer za te potrebe pridobi strokovno podlago. Ko to strokovno podlago pridobi, se zainteresirane osebe o njej lahko izjavijo.
Sodišče s tem sklepom presodi zgolj skladnost elaborata s svojimi navodili in stanjem v naravi (vsebinska pravilnost) ter skladnost s tehničnimi pravili (formalna ustreznost). Gre za vmesni ugotovitveni postopek, saj se v njem obravnava izvedba parcelacije za zagotovitev ustrezne podlage za izvedbo vpisa in se presojajo morebitni ugovori udeležencev zoper tako strokovno podlago, medtem ko je upravnemu organu (katastru nepremičnin) pridržan le katastrski vpis. Obliko, vsebino in sestavine elaborata oziroma strokovne podlage pa natančneje določa Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin, ki velja od 4. 4. 2022 (v nadaljevanju Pravilnik), pred tem pa je navedeno urejal Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru.
spor majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - nepotreben dokaz - ugovor zapadlosti terjatve - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti - delno poplačilo dolga - vezanost pritožbenega sodišča na dejansko stanje - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nedopusten pritožbeni razlog
Izvedba toženkinega zaslišanja ni bila potrebna, saj glede na njene trditve o zapadlosti terjatve ne bi mogla pripeljati do zavrnitve zahtevka.
stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - zavrženje ugovora - določitev vrednosti spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari - razmejitev pristojnosti med okrajnim in okrožnim sodiščem - sprememba okoliščin med postopkom - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori) - namen zakonske določbe
V primeru, ko pride po vročitvi tožbe (in odgovoru nanj) do sprememb okoliščin, za kar gre tudi v tem primeru, ko je tožeča stranka natančneje/dodatneje opredelila vrednost spornega predmeta za vsakega od nedenarnih zahtevkov, in bi bile sicer za odločanje o pristojnosti pomembne, se te ne upoštevajo. Ko tožena stranka v odgovoru na tožbo ne ugovarja pristojnosti, nastopi pravilo o ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori), po katerem velja, da ostane sodišče med pravdo pristojno, ne glede na spremembo okoliščin, na katere se ta pristojnost opira. Sodišče, ki je bilo pristojno v času vložitve tožbe, ostane pristojno tudi za nadaljevanje postopka, čeprav so se med postopkom spremenile okoliščine (tretji odstavek 17. člena ZPP). To pravilo, ki velja po noveli ZPP-E tudi v razmerju med okrajnim in okrožnim sodiščem, namreč služi načelu ekonomičnosti in pospešitvi zadeve.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dostop do javne ceste - način uporabe nepremičnine - spor o stvarni pravici na nepremičnini - pravica stvarne služnosti - dosedanji način rabe - oteženo izvrševanje posesti - nastavitev ovire - oblikovanje tožbenega zahtevka - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - postavitev zapornice
O sporu o pravici izvrševanja služnosti je treba odločiti v drugi pravdi in ne v pravdi zaradi motenja posesti. Samovoljno postavljanje ovir na dostopno pot zaradi nestrinjanja toženke z dosedanjim načinom uporabe nepremičnine na način, kot ga je uporabljal tožnik, je protipravno. Utemeljuje zahtevano sodno varstvo posesti.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost kot pravni standard - kriterij za presojo nevarnosti za policiste - naloge policije - delo policista - običajne nevarnosti - večje tveganje - nepredvidljiv dogodek - alkoholiziranost - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejstva - intenziteta in trajanje strahu - porušeno duševno ravnovesje - zadostna trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - preizkus dejanskega stanja v okviru tožbenih navedb - pravni standard natančnega opisa - sporočilni pomen besedila - opisni pomen besed - dokazno pravo - sodna praksa
V sodni praksi so učvrščena abstraktna merila, kdaj je delo policista nevarna dejavnost. Za takšno nevarnost gre, kadar opravlja delo, pri katerem obstaja neobičajno veliko tveganje za nastanek škode za življenje ali zdravje ljudi. Nevarnost lahko izvira bodisi iz običajnega načina opravljanja dejavnosti, pri katerem navkljub skrbnosti ni mogoče preprečiti nastanka škode, bodisi iz posebnih okoliščin, v katerih je policist opravljal sicer nenevarno dejavnost. Iz ustaljene sodne prakse ne izhaja niti, da je policistova dejavnost povečano nevarna zgolj, kadar mu škodo povzroči neposredni agresivni upor kršitelja, niti, da je povečana nevarnost omejena le na nekatere policijske naloge (denimo intervencijo z uporabo prisilnih sredstev), med katerimi ne more biti kontrole prometa. Meja, ki loči običajna tveganja policista od dejavnosti s povečano nevarnostjo, je v obravnavanem presežena blago, a presežena je vendarle. Okoliščine, ki so v tožnikovo samo po sebi nenevarno kontroliranje cestnega prometa vnesle upoštevno mero neobvladljivosti in zato povečanega škodnega tveganja, so preplet naslednjega: (i) voznik kolesa z motorjem policistoma na njun znak ni ustavil, zato sta mu z vozilom sledila, ga prehitela in ga "zaustavila"; (ii) tožnik se je peš približal močno alkoholiziranemu vozniku, ki je sedel na sicer mirujočem, a še ne ugasnjenem 55 kg težkem kolesu z motorjem, stopil predenj in ga prijel za krmilo; (iii) tožnik tedaj ni vedel, ali bo voznik morda znova pobegnil ali pa namerava dati v nevtralno prestavo in vozilo "ustaviti"; (iv) močno alkoholizirani motorist se je z vozilom vred začel nagibati in tožnik ju je z držanjem krmila vozila zadrževal pred padcem ter si pri tem poškodoval palec na roki; (v) vse to se je dogajalo na klancu.
Sodnik izvedencu ne sme prepustiti ugotavljanja t. i. navadnih dejstev - tistih, za katerih spoznanje ni treba strokovnega znanja. In vprašanje, kaj je tožnik notranje doživljal in kako močno, je v izhodišču takšno. Izvedenec lahko sodišču pomaga s strokovnim pojasnilom, kakšen strah je glede na poškodbo in postopek zdravljenja hipotetično mogoče doživeti. Ne more in ne sme pa nadomestiti ugotavljanja sodišča o tem, ali se je tožnik resnično bal in kako močno. Če bi sodišče ugotavljanje preprostih dejstev, ki ne terjajo posebnih strokovnih znanj, prevalilo na izvedenca, bi s tem nanj v nasprotju z URS preneslo funkcijo sojenja
ZNP-1 člen 23. GZ-1 člen 2, 105, 105/1, 105/1-4. ZPP člen 7, 212.
pravica do spoštovanja doma - inšpekcijski ukrep - nesorazmernost posega - predlagalni postopek - trditveno in dokazno breme predlagatelja - razpravno načelo v nepravdnem postopku - zavrnitev dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - presojanje dopustnosti predloga - pojem doma - predpostavke - dopustnost posega v ustavno pravico
Predlagatelju ni uspelo izkazati, da je objekt, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep, njegov dom ali dom osebe, ki tam prebiva. Na predlagatelju je bilo trditveno in dokazno breme, da navede in izkaže vse okoliščine, ki so pomembne za varstvo pravice do spoštovanja doma.
Načelni obveznosti sodišča do izvedbe predlaganih dokazov ustreza odgovornost stranke za ustrezno substanciranje dokaznih predlogov. Ne zadošča, da stranka (udeleženec) dokaz le predlaga, jasno mora tudi pojasniti, katero dejstvo naj bi se s predlaganim dokazom ugotavljalo in za kaj naj bi bil dokaz relevanten.
Zgolj sklicevanje na posamezne dokaze ne more nadomestiti manjkajoče trditvene podlage. Če udeleženec ne navede potrebnih dejstev in ne predlaga ustreznih dokazov, sodišče predlog zavrne, ker mora o dejstvih sklepati na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Pravno pravilna je presoja, da predlagatelj ni izkazal predpostavke iz 4. alineje prvega odstavka 105. člena GZ-1 za dopustnost presoje nesorazmernosti posega v predlagateljev dom. Zato z vsebinsko presojo izrečenega ukrepa niti ni bilo mogoče pričeti (prvi in drugi odstavek 105. člena GZ-1).
ZD člen 163, 203, 205, 205/4. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
zapuščinski postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - neoprava zapuščinske obravnave - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - oprava zapuščinske obravnave - vabilo na narok - oporočni in zakoniti dediči - dedovanje na podlagi oporoke - priglasitev k dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - obstoj zapuščine - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - spor glede veljavnosti oporoke - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oseba, katere pravica je manj verjetna - trajanje zapuščinskega postopka
S sklepom, da sodišče ne bo opravilo zapuščinske obravnave, zapuščinski postopek ni bil pravnomočno končan.
URS člen 21, 21/1, 26. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 247, 247/5.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - bivalne razmere v zaporu - položaj zapornikov - nehumano ravnanje - zastaranje odškodninske terjatve - bivalni prostor - prostorska stiska - ogroženost zapornika - poslabšanje sluha - informativni dokaz - poziv sodišča na predložitev listin - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - izvedensko mnenje - izločitev izvedenca
Za nehumane in ponižujoče pogoje bivanja zaprtih oseb gre le v primeru, če so celice ekstremno prezasedene ali če gre za kombinacijo več negativnih elementov, kot so nezadostno število postelj, slaba higiena, nezadostno prezračevanje, ogrevanje, osvetlitev, ipd. Skladno z izoblikovano sodno prakso je v primerih, ko ima posameznik na voljo 3 do 4 m² prostora, kršitev podana, če sovpade z drugimi neustreznimi okoliščinami bivanja, kadar je na voljo več kot 4 m² prostora, se pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik in je kršitev podana le, če to narekujejo druge neustrezne razmere. Manjši ko je bivalni prostor, večji vpliv bodo na kvaliteto bivanja imele ostale morebitne neugodne okoliščine in več ugodnosti bo potrebnih za kompenzacijo osnovnega problema prostorskega manjka. Manjši ko je bivalni prostor, večjega pomena bodo predvsem tiste ugodnosti, ki zaprti osebi omogočajo preživljanje časa zunaj celice (rekreacija, gibanje po ostalih delih ustanove, organizirana izobraževanja in druge aktivnosti, obiski, delo, ipd.).
motenje posesti - posest - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - izvrševanje posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dokazna ocena - dokazi in dokazovanje
Da so bile betonske kocke odstranjene, ni sporno; toženkin mož je izpovedal, da jih je odstranil on. Dejanje je bilo torej nesporno storjeno in le če bi imelo podlago v zakonu, tožniki ne bi bili upravičeni do pravnega varstva (tretji odstavek 33. člena SPZ). To pomeni, da bi morala toženka za uspeh v postopku dokazati, da so bile betonske kocke odstranjene na podlagi pravnega naslova.
Zgolj dejstvo, da se nekdo izseli iz hiše, ne predstavlja izgube posesti. Tožniki so dejansko oblast nad svojo nepremičnino še vedno izvrševali, saj so se v hiši še vedno nahajale njihove stvari, tretji tožnik je redno prihajal v hišo, kadar je želela, je v hišo prišla tudi prva tožnica, če bi mu zdravstveno stanje dovoljevalo, bi tudi drugi tožnik. To pomeni, da so imeli tožniki dejansko oblast nad nepremičnino. Za opustitev posesti bi šlo v primeru njihove odločitve, da opustijo vsakršno uporabo in nadzor nad hišo.