CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082701
ZPP člen 212. OZ člen 168, 168/3.
trditveno in dokazno breme - izgubljeni dobiček - prihodki - odhodki - konkretizirane trditve - trditveno breme v zvezi s prihodki in odhodki - vsebina pogodbenega razmerja - računi
Po pravilni presoji prvostopenjskega sodišča samo računi drugih prevoznikov ne morejo izkazovati že tudi prihodkov, ki bi jih ustvarila tožnica. Ker so pogodbe individualno dogovorjene - njihova vsebina oziroma sestavine so stvar pogajanj pogodbenih strank - računi tretjih oseb, izdani družbi A. d. o. o., ne morejo izkazovati, da bi tožnica za opravljene prevoze prejela enako višino prihodkov (četudi bi opravila 6 prevozov).
stroški postopka - nepravdni postopek - predlog za sodni preizkus denarne odpravnine pri izključitvi manjšinskih delničarjev - skupni zastopnik - sodni preizkus denarne odpravnine - manjšinski delničar - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spora
Postopek za sodni preizkus denarne odpravnine po drugem odstavku 388. člena ZGD-1 v okoliščinah konkretnega primera, ko se je postopek pričel pred spremembo OT (Uradni list RS št. 70/2022), predlagatelj v predlogu ni navedel zneska zahtevane razlike med primerno denarno odpravnino in na skupščini sprejete odpravnine, vrednost spora ni navedena, niti je ni določilo sodišče, saj to ni bilo potrebno - ne za ugotovitev pristojnosti, ne za odmero sodne takse in v času vložitve predloga tudi ne za odmero nagrade in stroškov glede na v času vložitve predloga veljavno OT, predstavlja neocenljivo zadevo.
V okoliščinah konkretnega primera merilom iz 3. člena OT ustreza osnova 1.000 točk. Res gre za strokovno zahteven postopek sodnega preizkusa denarne odpravnine, za katerega se zahteva specialistično znanje s področja prava družb, vendar obseg opravljenih storitev skupne zastopnice in zanje potreben čas ni bil nadpovprečen za tovrstne postopke, niti ni bilo potrebno strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov in ne uporaba tujega jezika. Postopek se je končal s sklenitvijo sodne poravnave, mnenje poravnalnega odbora ali sodnega izvedenca ni bilo pridobljeno.
začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika - sklep o postavitvi začasnega zastopnika - smrt stranke - prenehanje začasnega zastopstva - sklep o razrešitvi
S smrtjo zastopane tretje toženke je začasni zastopnik na podlagi samega zakona (ex lege) izgubil vse pravice in dolžnosti, ki jih je pridobil na podlagi sklepa o postavitvi. V trenutku smrti so na mesto tretje toženke vstopili njeni dediči, do njihovega prevzema je bil pravdni postopek prekinjen. V določilih ZPP ni podlage, da bi začasni zastopnik na podlagi sklepa o postavitvi zastopal tudi dediče pokojne.
Od smrti tretje toženke dalje začasni zastopnik tako ni bil več upravičen v njenem imenu opravljati nadaljnjih procesnih dejanj. Ta bi lahko opravljal le kot morebitni pooblaščenec dedičev.
Glede presoje sporne pogodbene določbe kot pogodbeno dogovorjene odškodnine je treba opozoriti, da je razlaga pogodbe pravno vprašanje. Vrhovno sodišče je v zvezi s pogodbami izoblikovalo razmejitveni kriterij, da gre pri ugotavljanju prave (dejanske) pogodbene volje za dejansko vprašanje, medtem ko gre pri ugotavljanju pomena in učinkov pogodbe za pravno vprašanje (za uporabo pogodbenega materialnega prava). Spornemu pogodbenemu določilu bi bilo tako moč pripisati pomen dogovorjenega načina izračuna pozitivnega pogodbenega interesa mandatarja, kar je lahko predmet pogodbene avtonomije. Zato dogovor pogodbenih strank o višini morebitnega nadomestila (to je odškodnine) v primeru predčasnega odstopa od pogodbe sam po sebi ni v neskladju z določbami OZ in spada v prosto urejanje obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ. Glede presoje dopustnosti spornega dogovora pa je potrebno opozoriti na spoštovanje temeljnega načela odškodninskega prava, in sicer, da odškodnina škode ne sme presegati. Mandatar zaradi razdrtja pogodbe namreč ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če ne bi prišlo do razdrtja pogodbe. Zato je pogodbeno določilo, ki določa, da mora naročitelj v primeru njegovega predčasnega odstopa od pogodbe mandatarju plačati vse dogovorjene pavšalne zneske do konca dogovorjenega obdobja, v nasprotju s prisilnimi predpisi in s tem nično, v kolikor pogodbeno dogovorjena odškodnina presega dejansko škodo.
Glede ugotavljanja obsega škode tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, s katerimi bi utemeljila, da bi ji nastala škoda v uveljavljani višini, niti konkretnih navedb o višini nastale ji škode. Zato na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da je tožničin zahtevek nesklepčen. Tožničina trditvena podlaga je šla tekom celotnega postopka zgolj v smer navajanja trditev glede sklenjenega dogovora in avtonomije pogodbenih strank, ne pa v substanciranje popolnega in jasnega navajanja dejstev v smer izkazovanja nastale škode. Sodba sodišča prve stopnje je zato pravilna, vendar iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
postopek osebnega stečaja - posodobljen seznam terjatev - končni načrt razdelitve - splošna razdelitev stečajne mase - vezanost - pravnomočno priznana terjatev - podružnica
Sodišče je pri razdelitvi splošne stečajne mase, kar je predmet izpodbijanega sklepa, na pravnomočno odločitev o prijavljenih terjatvah vezano. Ker gre v konkretnem primeru za pravnomočno priznano terjatev, jo je upraviteljica morala upoštevati tudi pri razdelitvi splošne razdelitvene mase. Na morebitno neutemeljeno priznanje spornih terjatev s strani upraviteljice se dolžnica v tej fazi postopka ne more več sklicevati. To bi morali (pravočasno) prerekati drugi upniki, ki bodo tudi edini lahko prikrajšani pri razdelitvi (prve) splošne stečajne mase skladno z izpodbijanim sklepom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083433
SPZ člen 8, 18, 92, 96. OZ člen 198. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5, 342/5-4. EZ-1 člen 4, 4/1, 4/1-7, 480. ZOEE člen 4, 4/1, 4/1-12, 73.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba transformatorske postaje - neupravičena obogatitev - upravna zadeva - pristojnost sodišča - pravni položaj nedobrovernega posestnika - transformatorska postaja - infrastrukturni objekt - prodaja poslovne celote - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - neprava stvarna služnost - nevpisana služnost - dobrovernost kupca - varstvo kupca nepremičnine - vrnitveni zahtevek - načelo superficies solo cedit
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da so zgoraj povzete določbe EZ-1 oziroma sedaj ZOEE glede določenih vprašanj varstva lastninske pravice in posesti lex specialis glede na splošno veljavna pravila SPZ. Določbe 73. člena ZOEE (prej 82. člena EZ-1) pomenijo za lastnika omejitev pri izvrševanju lastninske pravice, poseg vanjo pa opravičuje izvajanje gospodarske javne službe v javnem interesu.
Čeprav glede dostopa do omrežja velja načelo reguliranega dostopa (tretje strani) do sistema in čeprav višina najemnine, določene v pogodbi med SODO in lastnikom distribucijskega sistema, ne sme biti višja, kot jo z odločbo o regulativnem okviru določi agencija, navedeno konkretnemu sporu, ki je spor med lastnikom distribucijskega omrežja in dosedanjim upravljavcem tega na plačilo koristi, še ne odvzema civilnopravnega značaja.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - demenca - ogrožanje življenja in zdravja
Pri osebi je prisoten upad osnovnih kognitivnih funkcij (orientacije, pozornosti, prostorske orientacije). Upad višjih kognitivnih funkcij je še bolj občutljiv in prisoten v še večji meri. Gre za upad sposobnosti načrtovanja, inhibicije, posploševanja, abstrakcije in splošnega razumevanja. Ni dvoma, da je torej duševna motnja pri osebi podana.
Vprašanje (ne)obstoja duševne motnje je vprašanje strokovne narave in v domnevi izvedenca psihiatrične stroke.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 442, 442/1, 442/2, 619, 642, 642/1, 642/2, 654.
podjemna pogodba - dogovorjena cena - običajna cena - enotna cena - skupaj dogovorjena cena - dokazna ocena
Ni pomembno, da sta dokaz z izvedencem predlagali obe stranki. Tožnik ga je predlagal, saj je bilo dokazno breme spornega dogovora o ceni na njem, in če mu ne bi uspel po svoji naravi tvegani dokaz z zaslišanjem strank (odločilen s stališča prvega odstavka 642. člena OZ), bi si prisojo iztoževanega plačila lahko obetal s pomočjo dokaza z izvedencem (toda v tem primeru s stališča drugega odstavka 642. člena OZ). Ker pa je bila tožnikova trditev o vsebini dogovora dokazana, običajno plačilo ni postalo pravno odločilno. Zavrnitev dokaza, ker dejstvo, ki se s tem dokazom dokazuje, ni pravno odločilno, spada k dovoljenim in praktično najpogostejšim razlogom za neizvedbo predlaganih dokazov.
neurejeno zemljiškoknjižno stanje - upravljanje stečajne mase - soglasje stečajnega sodišča - ureditev zemljiškoknjižnega stanja
Soglasje sodišča ni primerno sredstvo za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (videti je, da je to nepravdni postopek po 110. členu Stvarnopravnega zakonika). Tudi po ustaljeni sodni praksi sodišče odloča o soglasju le k tistim pravnim poslom, ki pomenijo upravljanje stečajne mase v smislu prvega odstavka 322. člena ZFPPIPP.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu - pritožba subjekta vpisa
Ugotovitev o obstoju izbrisnega razloga izpodbija subjekt vpisa, ki ima kot udeleženec izbrisnega postopka, ki ga vodi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, pravico do pritožbe zoper sklep o ugotovitvi, da obstaja izbrisni razlog(2. odstavek 439. člena ZFPPIPP), ne glede na to, ali je vložil pred tem ugovor proti začetku postopka izbrisa (1. točka 432. člena ZFPPIPP).
Sodišče druge stopnje na podlagi njegovih trditev in predloženih dokazov ocenjuje, da je s pritožbo uspel dokazati, da ima na naslovu, vpisanem v sodni register, nameščen poštni nabiralnik z označbo pravne osebe in da je po izdaji sklepa o začetku postopka izbrisa na tem naslovu prevzemal uradne poštne pošiljke. S tem je ovrgel obstoj domneve izbrisnega razloga iz 2. točke 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register), na podlagi katerega je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti začelo postopek izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnino - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - dom dolžnika - pretežna izpolnitev obveznosti - načelo sorazmernosti - metoda praktične konkordance - sodba ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji
Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - prepozna pritožba zoper sklep sodišča
Kljub prevladujočemu stališču v sodni praksi, da nabor kriterijev za odmero denarnega povračila po določbi drugega odstavka 118. člena ZDR-1 ni hermetično zaprt in omogoča upoštevanje drugih okoliščin primera, ki bi se izkazale za relevantne, med te po presoji sodišča druge stopnje ne morejo spadati v pritožbi izpostavljene okoliščine tožnikove nesorazmerno visoke plače glede na njegovo izobrazbo, ki naj bi jo direktorju toženke prikrival, kakor tudi ne dejstvo, da naj bi si tožnik sam določal variabilni del plače.
ZDR-1 člen 33, 35, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/1, 226/3.
pravica delavca do zagovora - neizvedba zagovora - pisna seznanitev - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dokazni predlog - pridobitev listine - poizvedbe sodišča - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Zaradi kršitve drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, saj toženka ni tožnika predhodno pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovora. Opustitev zagovora pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Toženka ni niti trdila niti dokazala, da je kakršnekoli poizvedbe sama neuspešno opravila. Ker ni zadostila svojemu bremenu iz tretjega odstavka 226. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti poizvedb namesto nje.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 18, 18/1.
zdravljenje v tujini - nadaljevanje zdravljenja v tujini - referenčno obdobje
Pri tožniku do referenčnega datuma ni bila diagnosticirana siva mrena oziroma ni šlo za "nadaljevanje zdravljenja", kot ga opredeljuje 18. člen Uredbe (ES) 883/2004.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
neupravičena obogatitev - kondikcija - vinjeta - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ker je prikrajšanje na strani upnika ena od predpostavk za utemeljenost kondikcijskega zahtevka, ki morajo biti izpolnjene kumulativno (poleg prikrašanja so predpostavke še neobstoj temelja izpolnitve, obogatitev na strani pridobitelja in medsebojna vzročna zveza med obogatitvijo in prikrajšanjem), je zahtevek neutemeljen že zato, ker tožnika z ugotovljenim izpolnitvenim ravnanjem nista bila prikrajšana, kakor je povsem pravilno presodilo že sodišče prve stopnje.
služnostna pravica hoje in vožnje - neizvrševanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - dejansko izvrševanje služnosti - vidnost izvrševanja služnosti - zastaranje služnosti - prenehanje služnosti zaradi zastaranja - prenehanje služnosti na podlagi zakona - potrebnost in koristnost služnosti - odločanje o stroških pravdnega postopka - tožba in nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - povrnitev pritožbenih stroškov - povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo - vrednost spornega predmeta ob združitvi zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavo - skupna vrednost spornega predmeta - nagrada pooblaščenca - odmera nagrade
Določbo druge alineje 223. člena SPZ, ki ureja zastaranje služnosti, koristnosti za gospodujoče zemljišče (za razliko od 222. člena SPZ) ne opredeljuje kot pogoja, zaradi katerega zastaranje služnosti ne bi bilo mogoče.
Pri vprašanju zastaranja služnosti je bistveno, ali je služnostni upravičenec služnost dejansko izvrševal. Za ugotovitev tega je pomembno, ali je bilo izvrševanje služnosti vidno in navzven zaznavno.
Ko se zahtevka iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno obravnavo, se vrednosti spornega predmeta iz tožbe in iz nasprotne tožbe združita v skupno vrednost spornega predmeta, od katere se odmeri nagrada pooblaščencu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083424
KZ-1 člen 135, 135/1, 191, 191/1. ZKP člen 364, 364/7, 367, 367/4, 371, 371/1, 371/1-11.
oprostitev obtožbe - razlogi za oprostitev obtožbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - celovita presoja dokazov - nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih - kaznivo dejanje grožnje - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
Takšni sodbi, v kateri glede večine dogodkov iz obtožnice v zvezi s tem dejanjem (konkretno glede dogodka 20. 4. 2021, groženj v maju 2021 in glede žaljenja in poniževanja) niso ocenjeni izpovedba oškodovanke in dokazi, ki njeno izpovedbo glede posameznih dogodkov, zajetih pri tem dejanju potrjujejo, tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, sploh glede na to, da so ti dokazi v nasprotju z izpovedbo obdolženega.
Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1).
Iz ZRSin ne izhaja, da je pridobljeni status reprezentativnosti trajen. Lastnost reprezentativnosti je namreč opredeljena z obstojem kumulativnih pogojev, ki so našteti v 6. členu ZRSin, kar obenem pomeni, da že zaradi neobstoja enega od teh pogojev lastnosti reprezentativnosti ni (več). Vendar pa pravna ureditev statusa reprezentativnosti sindikata ni popolna. Ni namreč urejen postopek preverjanja, ali sindikat, ki mu je bila s pravnomočno odločbo državnega organa podeljena reprezentativnost, zanjo še vedno izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, oziroma postopek, v katerem bi se ugotovilo, da sindikat zaradi naknadnega neizpolnjevanja pogojev ni več reprezentativen. V tem delu je zato podana pravna praznina, ki jo je glede na to, da pravnomočni upravni akt o priznanju reprezentativnosti posega tudi v pravno sfero delodajalca, treba zapolniti na način, da je ustrezno varovan tudi položaj delodajalca. Za nasprotno stališče ni nobenega stvarno utemeljenega in razumnega razloga. Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere; če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi; pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede (drugi odstavek 3. člena ZS). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za rešitev obravnavanega predloga kot najbolj podobna upoštevna pravna ureditev, ki je predpisana za postopek določanja reprezentativnosti.
Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba predlagatelju, ki je v postopku pred nasprotno udeleženko navajal, da je največji delodajalec v dejavnosti, v kateri ima sindikat A. priznano reprezentativnost, in ki je izpostavljal posledični pomen kolektivnega pogajanja z njim, pomen že citiranega 10. člena ZDR-1 …, priznati aktivno legitimacijo za sprožitev postopka preverjanja reprezentativnosti sindikata A. pred upravnim organom. Minister za delo je tovrstno vlogo predlagatelja zato napačno zavrgel s sklicevanjem na pomanjkanje te legitimacije, zaradi česar je treba predlagatelju priznati tudi nadaljnjo aktivno legitimacijo za vložitev kolektivnega delovnega spora glede dela predloga, v katerem zahteva odpravo sklepa ministra za delo z dne 27. 2. 2024. V tem delu in posledično tudi glede stroškovne odločitve je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (prvi odstavki 274., 339. in 354. člena ZPP; 3. točka 365. člena ZPP) in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, ki je o predlogu dolžno odločiti meritorno.