davčna izvršba - izvršba na nepremičnino - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - nepravilnosti v postopku prodaje na javni dražbi - dom dolžnika - pretežna izpolnitev obveznosti - načelo sorazmernosti - metoda praktične konkordance - sodba ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji
Z dražbo za majhen ostanek dolga je prišlo do nesorazmerja med zahtevo splošnega interesa skupnosti po plačilu dolga državi (ki kot izhaja iz primerjave zatrjevanih plačil dolžnika, kot močnejša stranka postopka nasproti fizični osebi, tudi ni sproti zahtevala utesnitev izvršbe ali predlagala odloga izvršbe na nepremičnine) in zahtevami po varstvu temeljnih pravic posameznika, saj se je prodajala tudi nepremičnina, ki predstavlja dolžnikov dom oziroma dom šestčlanske družine. Pravica do spoštovanja doma posamezniku, ki se sooča z izgubo doma, namreč v določenih primerih zagotavlja posebna procesna upravičenja. Najpomembnejša je zahteva po sodni presoji sorazmernosti posega. Sodišče mora poseg v pravico presojati tudi v luči osebnih (individualnih) okoliščin prizadete osebe. Tako v konkretnem primeru glede na zgoraj navedene konkretne okoliščine višje sodišče zaključuje, da je potrebno dati v tej zadevi pri ugotavljanju, ali je prišlo do zakonitosti dražbe, prednost dolžniku oziroma njegovi pravici do zasebne lastnine oziroma pravici do doma nasproti obligacijski pravici kupca. Sodišče mora obseg izvrševanja vsake pravice zmanjšati na tisto mero, ki je nujna zaradi uresničitve pravice drugega in glede na tehtanje konkretnih okoliščin odločiti, kateri dati prednost. Dejstvo je, da pri izvrševanju pravice enega ne sme priti do prekomernega posega v pravico drugega, kot bi prišlo v tem primeru, ko bi za neznaten znesek kupnine 1.100,00 EUR (ki jo bo kupec tudi zaradi razveljavitve prodaje tudi prejel nazaj) dolžnik in njegova šestčlanska družina ostala brez doma. Torej bi izvrševanje ene pravice že prekomerno omejilo izvrševanje druge pravice.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 18, 18/1.
zdravljenje v tujini - nadaljevanje zdravljenja v tujini - referenčno obdobje
Pri tožniku do referenčnega datuma ni bila diagnosticirana siva mrena oziroma ni šlo za "nadaljevanje zdravljenja", kot ga opredeljuje 18. člen Uredbe (ES) 883/2004.
ZPP člen 158, 158/1. ZNP člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 19.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - umik predloga
Predlagatelj je umaknil predlog, pri čemer ni navajal, da je do umika prišlo zaradi izpolnitve zahtevka, zato je skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP nasprotni udeleženki dolžan povrniti stroške postopka.
Postopek v kolektivnih delovnih sporih ureja ZDSS-1, če pa sledni določenega vprašanja ne ureja, se uporabljajo določbe ZPP (19. člen ZDSS-1) in ne ZNP.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/1, 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11/1, 14, 20, 20/1, 30, 30/3. ZIUZDS člen 29, 29/1, 30, 30/1, 59, 59/3, 59/5,. DZ člen 183, 184. ZUPJS člen 3, 3-5, 10, 12, 12/2, 12/2-4, 30, 30/1. URS člen 14. ZPIZ-2 člen 7, 7-12, 57, 57/1,. ZDSS-1 člen 63. ZSV člen 27. ZDoh-2 člen 23, 29. ZZVZZ člen 20.
ustavnoskladna razlaga zakona - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - preživnina - družinska pokojnina - ugotavljanje višine lastnega dohodka
Le preživnina je izrecno izključena iz ugotavljanja lastnega dohodka družine pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Ustavnoskladna razlaga določbe 14. člena ZSVarPre mora biti takšna, da daje zakonu širšo vsebino s katero se varuje koristi otroka in je to določbo treba tolmačiti na način, da se njena uporaba razteza tudi na družinsko pokojnino namenjeno otrokom in ne samo na preživnino (t. i. sistemska razlaga).
ZDR-1 člen 9, 9/2, 10, 20, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 98, 99, 100, 101, 102, 103. ZPP člen 213, 213/2, 227, 287, 287/2. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 4. URS člen 22. ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija podjetja - zavrnitev dokaznega predloga - postopek za določitev trajno presežnih delavcev - pristojna oseba za podajo odpovedi
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, ki jih predlagajo stranke, temveč zgolj tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev. Dejstvi, da po reorganizaciji gasilska enota izvaja enake naloge in da se število oziroma obseg nadur gasilcev ni zmanjšal, namreč nista odločilni za presojo zakonitosti odpovedi tožniku.
Izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala pristojna oziroma pooblaščena oseba, tj. prokuristka toženke, saj je za to imela pisno pooblastilo zakonitega zastopnika toženke.
Predmet odpovedi iz poslovnega razloga ni bila sprememba obsega dela gasilske enote pri toženki, temveč sprememba dela tožnika, ki se pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi ne opravlja na enak način, zaradi česar je postalo njegovo delo (vodenje organizacijske enote) nepotrebno.
državna štipendija - mirovanje štipendijskega razmerja - Zoisova štipendija
8. člen ZŠtip-1, ki je veljal v spornem obdobju, ne izključuje, da bi tožnica namesto ene štipendije (ki miruje zaradi neizpolnjevanja z zakonom določenih pogojev), prejemala drugo štipendijo (državno štipendijo), če seveda za državno štipendijo izpolnjuje z zakonom določene pogoje.
ZNP-1 člen 140, 145, 156. SPZ člen 70, 70/3. ZIZ člen 210. ZPP člen 8, 324.
delitev nepremičnine v solastnini - civilna delitev stvari - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - delitev parcel - odlog delitve stvari - pravica do doma
Drži, da zaradi delitve parcel v manjšem delu ne gre več za iste nepremičnine, saj so te glede na sklep o civilni delitvi zmanjšane za 46 m2, vendar pa glede na samo transparentnost delitve in soglasje vseh solastnikov ni videti razlogov, zakaj bi bilo treba ponovno presojati o načinu delitve solastnine.
Pravica do doma ni absolutna pravica in z njo nasprotna udeleženka ne more posegati v pravice predlagateljev na način, da do delitve solastnine sploh ne bi moglo priti oziroma bi bila dejansko odložena za nedoločen čas. S tem bi bila njihova solastninska pravica izvotljena, pa tudi kogentna norma 70. člena SPZ (delitev solastnine) bi povsem izgubila pomen, kar je glede na splošno pravno varnost nedopustno.
Tožnik uveljavlja izplačilo dela pokojnine po določbah ZPIZ-2. Izplačilo dela pokojnine je bilo uvedeno šele z novelo ZPIZ-2B. Višina zneska je odvisna od višine starostne pokojnine, ki bi šla tožniku v času, ko uveljavlja izplačilo dela pokojnine. Toženec je zadevo utemeljeno najprej presojal po 27. členu ZPIZ-2, torej ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Višina pokojninske osnove pa je bila izračunana po določbi 30. člena ZPIZ-2.
ZDR-1 člen 33, 35, 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/1, 226/3.
pravica delavca do zagovora - neizvedba zagovora - pisna seznanitev - vročitev pisne seznanitve z očitanimi kršitvami in vabila na zagovor - denarno povračilo namesto reintegracije - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - dokazni predlog - pridobitev listine - poizvedbe sodišča - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Zaradi kršitve drugega odstavka 85. člena ZDR-1 je izpodbijana izredna odpoved nezakonita, saj toženka ni tožnika predhodno pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovora. Opustitev zagovora pomeni izjemo, ki jo je treba razlagati restriktivno.
Toženka ni niti trdila niti dokazala, da je kakršnekoli poizvedbe sama neuspešno opravila. Ker ni zadostila svojemu bremenu iz tretjega odstavka 226. člena ZPP, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno opraviti poizvedb namesto nje.
reparacija - plačilo razlike v plači - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
O temelju zahtevka je že pravnomočno razsojeno - pravnomočno je razsojeno, da je toženka dolžna tožniku za vtoževano obdobje plačati razliko v prejemkih iz delovnega razmerja. Tožniku je bila v predhodnem sporu (za čas dejanskega opravljanja dela pri toženki) prisojena razlika glede na delovni čas oziroma prisotnost na delu. Pri presoji, da je tožnik upravičen do razlike do povprečne plače, je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi v številnih drugih sporih zoper toženko, v katerih so sicer delavci uveljavljali zahtevke tako za čas, ko so delo dejansko opravljali, kot za čas po prenehanju delovnega razmerja.
Zgolj zavzeto stališče v ugovornem postopku zoper obtožnico ni res iudicata oziroma ni procesna ovira za (ponovno) vsebinsko odločitev o vloženi zahtevi za izločitev dokazov, ki je sicer dopustna vse do konca predobravnavnega naroka oziroma do začetka glavne obravnave, ob izpolnjenem pogoju iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP pa tudi še kasneje, v nadaljnjem poteku kazenskega postopka.
stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena - nekoristna stvarna služnost - vestna in skrbna presoja dokazov
Sodišče prve stopnje je razumljivo pojasnilo, da je bil dostop do garaže pred ustanovitvijo služnosti možen, možen je tudi sedaj, vendar zaradi cipres in nivojskih razlik zelo otežen. Če bi bile ciprese odstranjene in nivojske razlike odpravljene, bi bilo vzpostavljeno enako stanje, kot je bilo pred ustanovitvijo služnosti. Bistveno je, da se okoliščine niso spremenile, torej ni izpolnjen eden od pogojev po 222. členu SPZ.
Kot je že izpostavilo sodišče prve stopnje, mora biti nekoristnost objektivna in popolna, pri tem pa je treba v celoti izhajati iz potrebe gospodujočih zemljišč. Ker je dokazni postopek prepričljivo pokazal, da tudi po odstranitvi nadstrešnice z javne ceste ni mogoč dostop na parcelo 0000 61/5, oziroma ni mogoče parkiranje v garaži v stavbi št. 172, ne moremo zaključiti, da je služnost za gospodujočo nepremičnino postala nekoristna. Enak dostop je namreč v uporabi od ustanovitve služnosti naprej, torej gospodujoči nepremičnini ves čas koristi v enaki meri.
podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost
Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da podaljšanje pripora še za dva meseca ni sorazmerno z vidika trajanja, zato je izrek izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je obdolžencu pripor podaljšalo še za 1 mesec, torej do vključno dne 27. 2. 2025 do 16.00 ure.
ZD člen 174, 174/1, 174/3, 210, 210/2, 210/2-1. ZPP člen 314.
delni sklep - delni sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o veljavnosti oporoke - oporoka - nujni dedni delež - preklic oporoke - oporočni in zakoniti dediči
Subsidiarna uporaba 314. člena ZPP (o delni sodbi) ne pride v poštev, dokler so med strankami zapuščinskega postopka sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica.
Ker med potencialnimi oporočnimi dediči obstoji spor o veljavnosti oporoke in o preklicu oporoke, je obligatorna napotitev na pravdo.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - kasko avtomobilsko zavarovanje - ugovor nenastale pravice - fingirana prometna nesreča
Takšno stališče ne ustreza razlagi določbe 944. člena OZ. V konkretnem primeru pravni red s to določbo sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta nanaša na vzrok škode ali na višino škode, na kar sodišče pravilno opozarja.
ZIZ člen 266, 266/4. ZPP člen 57, 57/1, 365, 365-3.
zavarovanje terjatve z začasno odredbo - predlog za zavarovanje terjatve - krajevna pristojnost sodišča - nepristojnost sodišča - ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu - pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - izključna krajevna pristojnost - postopek zavarovanja - izbrisna tožba
Ker sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno za sojenje o glavni stvari, ni pristojno niti za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe.
Zavrnitev tožnikovega zahtevka na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja že v tej fazi postopka v nasprotju s prepričanjem pritožbe ni mogoča, tudi v kolikor bi se v nadaljevanju predmetnega postopka izkazalo, da tožnik več ni lastnik spornih nepremičnin do idealne polovice. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, tožbeni zahtevek v delu, o katerem je odločeno z izpodbijano delno sodbo, predstavlja izbrisno tožbo iz 243. člena ZZK-1. Ta tožba pa je usmerjena zgolj v izbris zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice pri spornih nepremičninah na ime toženke do idealne polovice, ki pa, z ozirom, da je Darilna pogodba iz leta 2012 nična, v nobenem primeru, četudi toženki lastninska pravica v tem obsegu pripada na drugi dejanski in pravni podlagi, ne more ostati v veljavi.
Z ozirom, da sta bila Darilna pogodba in Sporazum med pravdnima strankama sklenjena izključno z namenom izognitve poplačila tožnikovega davčnega dolga, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je bil nagib (namen) za sklenitev spornih pravnih poslov za pravdni stranki tako pomemben, da je že prerasel v pravno podlago (kavzo) sklenjenih pogodb. V kolikor pravdni stranki ne bi hoteli preprečiti poplačila davčnega dolga, spornih pravnih poslov namreč gotovo ne bi sklenili. Sklepanje pravnih poslov zgolj z namenom izigravanja upnikov je v nasprotju tako z moralnimi načeli, kot tudi s prisilnimi predpisi.
Če je sporna pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje prisilnim predpisom, lahko sodišče sicer v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala drugi stranki. Ni pa takšna odločitev nujna, kar velja predvsem v primerih, ko sta nepošteni obe pogodbeni stranki. Takšen primer je tudi obravnavani.
ZD člen 9, 130, 142a, 142a/1, 165, 165/1, 206, 206/2, 219. SPZ člen 39, 41.
zapuščina - osebno vozilo - lastnina države - varstvo lastninske pravice - izročitev zapuščine - zapuščina brez dediča - kaduciteta - derivativni način pridobitve - deklaratorna narava sklepa
Osebno vozilo je postalo last države že z zapustnikovo smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno, zato so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da bi moralo sodišče prve stopnje v času odločanja, pred izdajo izpodbijanega sklepa opravljati poizvedbe o tem, kje se navedeno vozilo, njegovi ključi in prometno dovoljenje, nahajajo. Razen tega sodišču prve stopnje te obveznosti ne nalaga nobena določba ZD (niti 219. člen ZD), niti noben drug predpis.
DZ člen 157, 160, 160/1, 171, 171/4. URS člen 23, 25.
skrbništvo za otroka - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - kršitev pravice do izjave v postopku - načelo oficialnosti pri vodenju postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Skrbništvo za otroke v primerih, ko so njihovi starši živi in izražajo voljo, da bi za njih skrbeli, je lahko samo posledica izreka ukrepa za varstvo koristi otroka, v katerem sodišče staršem prepove izvajanje posameznih upravičenj. Ko sodišče omeji skrb staršev, pa otroka postavi pod skrbništvo v obsegu, v katerem je omejilo upravičenja staršev, in imenuje skrbnika (četrti odstavek 171. člena DZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00082500
SPZ člen 153, 154, 266. OZ člen 343. ZPP člen 154, 155, 165, 341, 358, 358/1, 358/1-5.
hipotekarni dolžnik - poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine - terjatev zavarovana z zastavno pravico - solastniki kot sosporniki - hipotekarna tožba - ugovori, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - zmotna uporaba materialnega prava - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - obrazloženost ugovornih navedb - zastaranje obrestnega zahtevka - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških - vsebina vpisa hipoteke - pretrganje zastaranja - poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari - delni uspeh
Zastavna pravica je sicer akcesorna pravica, z zavarovano terjatvijo je nedeljivo povezana.
Terjatev izvira iz leta 1994, od takrat pa ni bila sodno uveljavljena, zato do pretrganja zastaranja ni prišlo. Na podlagi zamudne sodbe in z njo ugotovljene terjatve zoper Č. Č. pa nikoli ni prišlo do ustanovitve hipoteke.
V skladu s 343. členom OZ, se lahko, ko preteče čas zastaranja, upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi. Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.