zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - primernost staršev - varstvo koristi otroka - izvajanje starševske skrbi
Če sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje ter sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, ju mora sodišče izreči kljub morebitnem nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Kriterij za to odločitev je korist otroka, ne pa volja staršev.
povrnitev stroškov postopka - pritožbeni stroški - izostanek odločitve o pravdnih stroških - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških - dopolnilni sklep - dopolnilni sklep o stroških
Tožena stranka v pravočasnem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeno navaja, da pritožbeno sodišče ni odločilo o njenih priglašenih stroških odgovora na pritožbo, zato je pritožbeno sodišče z dopolnilnim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške odgovora na pritožbo.
Obstoj dejanske zmote, četudi je ta izogibna, izključuje naklep. V primeru kaznivih dejanj, ki so lahko izvršena le naklepno, je zato v takem primeru izključena krivda obdolženca (prvi odstavek 30. člena KZ-1).
ZPP člen 128, 128/2, 338, 338/1, 424, 426. SPZ člen 33.
motenje posesti - varstvo posesti - zadnje posestno stanje - motilno dejanje - dovozna pot - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - pravica do pritožbe - dovoljeni pritožbeni razlogi - napačen pravni pouk
Od spremembe izvajanja posesti je v vsakem primeru minilo več let, zato se je spremenjeni način izvajanja posesti ustalil do stopnje, ki uživa posestno varstvo. To velja ne glede na to, ali je tožnik posest opustil, kot trdi toženec, ali pa jo je zgolj spremenil v nekajkrat letni prehod peš ali z manjšim traktorjem, kot trdi tožnik.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se tožba zaradi motenja posesti lahko naperi tudi proti tistemu, ki je naročil motilno dejanje, ga odobril, dopuščal ali imel od njega koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083662
ZIZ člen 29a. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
kredit v CHF - hipotekarni bančni kredit - začasna odredba - predlog za zavarovanje - nepopoln predlog - nerazumljivost sklepa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - denarna kazen - izvedba naroka - kondikcijska terjatev - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - porok - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - obstoj verjetnosti terjatve - delna ničnost - novejša sodna praksa - sodna praksa Sodišča EU
Da bi lahko govorili o začetku teka zastaranja, bi moral tožnik v letu 2015 oz. že v letu 2010 (za kar se zavzema tožena stranka) vedeti ne le za zvišanje anuitete kredita, ampak tudi, da gre pri tem za okoliščine, ki utemeljujejo ničnost pogodbe. Iz trditvene podlage ne izhaja, da bi bil tožnik takrat seznanjen s kakšnimi novimi informacijami, na podlagi katerih bi lahko vedel, da gre za nepošten pogodbeni pogoj.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-1. ZIZ člen 79, 79/1.
postopek osebnega stečaja - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - avtomobil
Dolžnica se utemeljeno pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da njen avto izvzame iz stečajne mase.
Predmet izvršbe niso stvari, za katere sodišče presodi, da so nujno potrebne dolžniku in članom njegovega gospodinjstva. Izvršba se torej ne vodi za vsako ceno, ampak so med drugim pomembni tudi socialni in osebnostni oziri na dolžnikovi strani. Zaradi potrebe, da se v tem okviru lahko uravnovesijo vse okoliščine posameznega primera, je med drugim tudi določbo o članih dolžnikovega gospodinjstva treba pojmovati primerno prožno.
Znotraj postopka osebnega stečaja se lahko in tipično tudi se izvede postopek za odpust obveznosti s ciljem, da se dolžnik znova postavi na noge, del česar je tudi dolžnikova dolžnost, da si med preizkusnim obdobjem prizadeva za ohranitev oziroma pridobitev zaposlitve. Obenem je načelo postopkov insolventnosti, naj se ti vodijo tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov. Obojim navedenim ciljem pa je lahko bolj v prid, da dolžnik, ki nima dobrega dostopa do mreže javnega prevoza, ohrani možnost uporabe vozila, zato da lažje najde ali ohrani zaposlitev, kot pa da se vozilo proda, zlasti če je tako malo vredno, da bi se za stroške njegove prodaje porabilo večino njegove vrednosti.
plačilo odškodnine - poškodba pri delu - soprispevek delavca - dejansko ali pravno vprašanje - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - potrebna skrbnost delavca - povprečna skrbnost - odmera višine odškodnine - amputacija prsta - lahek primer po Fischerjevi lestvici - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - skaženost - odstotek invalidnosti
S strani sodišča prve stopnje ugotovljen soprispevek ni previsok. Za oceno tožnikovega soprispevka k nastanku škodnega dogodka je ključno, da je slednji segel v območje delujočega stroja, čeprav bi moral in mogel vedeti, da tega ne sme storiti. Celo če ne bi šlo za delavca s skoraj enoletnimi izkušnjami, bi bilo tudi od drugega (neprofesionalnega) človeka, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, utemeljeno pričakovati, da ne posega v stroj med njegovim delovanjem. Kljub temu, da sama sporna odprtina ni bila zavarovana oziroma označena (sta pa bila na vozilu napisa "zadrževanje v delovnem območju stroja prepovedano" in "gibanje pod neodprtimi vrati je smrtno nevarno"), zato pritožbeno zavzemanje za zmanjšanje tožnikovega soprispevka ni utemeljeno. Odločilno je, da se že ob povprečni skrbnosti za lastno varnost v delujoč stroj ne sme posegati z roko, zato določene, na strani delodajalca ugotovljene pomanjkljivosti, ne morejo biti razlog za poseg v temelj izpodbijane odločitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00083508
ZPP člen 105a. ZST-1 člen 12, 14a, 14a/3. ZS člen 83.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva o umiku pritožbe - rok za plačilo sodne takse - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek roka med sodnimi počitnicami - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - postopanje sodišča - pravni pouk
Ker je dolžnik vložil predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse 26. 8. 2024, to je po tem, ko je rok za plačilo takse za pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja po plačilnem nalogu z dne 3. 7. 2024 že iztekel (ta je iztekel 29. 7. 2024), in takse v danem roku ni plačal, je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja utemeljeno štelo za umaknjeno.
sprememba višine preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - preživnina za mladoletnega otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - potrebe mladoletnega otroka - povečane potrebe otroka - vključitev otroka v vrtec - pridobitne zmožnosti zavezanca - merila za ugotovitev potreb upravičenca do preživnine - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - stroški izvajanja stikov z otrokom
Postopek spremembe s pravnomočno odločbo določene preživnine poteka v dveh korakih. V prvem koraku mora sodišče ugotavljati, ali so se v času od zadnje določitve preživnine potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezancev bistveno spremenile. Če na to vprašanje odgovori pritrdilno, mora v drugem koraku znova celovito presoditi potrebe otroka in pridobitne zmožnosti obeh staršev ter jih uravnotežiti v denarni znesek, ki je primeren za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - določitev plačila - določitev cene pogodbenih del - če cena ni določena
Plačilo je bistveni element podjemne pogodbe, dogovor o višini plačila za delo pa ni bistvena sestavina take pogodbe in je ta lahko veljavno sklenjena tudi, če se pogodbeni stranki o ceni ne zedinita. Vendar mora v primeru, ko plačilo med pogodbenima strankama ni bilo dogovorjeno, toženec pa konkretno ugovarja višini tožbenega zahtevka, tožnik za svoj uspeh v pravdi zahtevek za plačilo opravljenega dela utemeljiti v smislu drugega odstavka 642. člena OZ.
Če dogovor o višini ni bil dosežen, bi tožnica morala zatrjevati in dokazati, da znesek iztoževanih storitev ustreza običajni ceni v primerljivih poslih. Če ne razpolaga s podatki, na podlagi katerih bi bila določitev mogoča, sodišče določitev cene odreče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00083429
ZKP člen 506, 506/1, 506/4. KZ-1 člen 61, 61/1.
pogojna obsodba s posebnim pogojem - povrnitev škode kot poseben pogoj - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - neizpolnitev posebnega pogoja - delna izpolnitev - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - zdravstvene težave
Okoliščina, da je obsojena del dolga do oškodovanih izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe, nima takšne pravne pomembnosti, kot si jo predstavljajo zagovorniki, sploh zato, ker je bil del dolga izterjan prisilno, v izvršilnem postopku, ki se nad obsojeno vodi na predlog posameznih oškodovancev. Zagovorniki zatorej v (pre)poznih dopolnitvah pritožbe, v okviru katerih opozarjajo na (delno) izpolnitev obveznosti obsojene v izvršilnih postopkih (na primer tudi do oškodovanega Č. Č.) in si na ta način prizadevajo prepričati, da pogoji za preklic pogojne obsodbe vendarle niso izpolnjeni, zgrešeno enačijo naravo kazenskega in izvršilnega postopka, ki sta v svoji biti nezdružljiva in že po temelju povsem različna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00086532
ZTPDR člen 80, 80/2, 83, 83/1, 83/2. ZDR člen 105. ZDR člen 204. ZDR-1 člen 200, 200/5. ZPP člen 274, 325. ZOR člen 371, 376, 376/3. OZ člen 1060.
prenehanje delovnega razmerja - zahteva za varstvo pravic - zavrženje tožbe - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesna predpostavka
Tožnica bi morala v 15 dneh od vročitve odločbe z dne 14. 2. 1994, s katero ji je dne 26. 2. 1994 prenehalo delovno razmerje, vložiti zahtevo za varstvo pravic pri toženki, česar ni storila, čeprav je bila o možnosti uveljavljanja pravnega varstva poučena v odločbi z dne 14. 2. 1994. Ker tega ni storila, je sodno varstvo izključeno (drugi odstavek 83. člena ZTPDR).
Tožničin odškodninski zahtevek izvira iz zatrjevanega škodnega dogodka, ki se je zgodil v letu 1994, zato je njena terjatev ob vložitvi tožbe 4. 8. 2023 zastarala in je posledično pravilna odločitev o zavrnitvi zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 400.000,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno z obstoječo sodno prakso tožbo zavrglo. Kot izhaja iz odločb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi poškodbe izven dela. Odločb tožnica ni izpodbijala, čeprav so vse vsebovale pouk o pravnem sredstvu, ki pa se ga tožnica ni poslužila. Tako so odločbe postale dokončne in pravnomočne.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 213, 236. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - trpinčenje na delovnem mestu - reorganizacija - delovni proces - povračilni ukrep
Glede na ugotovljeno dejansko reorganizacijo delovnega procesa pri toženki, ki ni zajemala zgolj delovnega mesta tožnice, pač pa tudi drugih zaposlenih, in razlogih zanjo (spremenjene navade in optimizacija delovnih procesov), ni mogoč zaključek, da je bila izpodbijana odpoved povračilni ukrep v posledici prijave trpinčenja in izpostavljanja nepravilnosti pri poslovanju toženke oziroma posledica osebnostnega neustrezanja tožnice njenim nadrejenim.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 283. ZPP člen 337, 337/1, 365-2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - preživnina - izpolnitev preživninske obveznosti - izterjava preživninske obveznosti - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - naknadno prenehanje terjatve - sporazum staršev - prenehanje preživninske obveznosti - nadomestna izpolnitev - dogovor o nadomestni izpolnitvi - vezanost sodišča na izvršilni naslov - ugovor izpolnitve obveznosti - načelo formalne legalitete - soglasje upnika
Dejstvo, da je dolžnica do vložitve ugovora skrbela za preživljanje mld. upnice, ki takrat še ni bila predana v vzgojo in varstvo očetu (po dolžničinih pritožbenih navedbah je bila mld. upnica k očetu dejansko preseljena šele 23. 7. 2024 na podlagi prisilne izvršbe), še ne pomeni, da je dolžnica svojo preživninsko obveznost do mld. upnice s tem tudi izpolnila, saj v skladu z načelom formalne legalitete iz izvršilnega naslova jasno in nedvoumno izhaja, da mora dolžnica kot mati od pravnomočnosti izvršilnega naslova za preživljanje mld. upnice plačevati mesečno preživnino v znesku 50 EUR, dolžnica pa obstoja morebitnega drugačnega dogovora med njo in očetom mld. upnice glede drugačnega izpolnjevanja preživninske obveznosti v ugovornem postopku niti ni zatrjevala. S pritožbenimi navedbami, da se je oče strinjal s tem, da je v celoti samostojno skrbela za preživljanje mld. upnice, nedopustno širi ugovorne navedbe, saj jih v pritožbi podaja prvič (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžničinem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnica zatrjevala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dolžničin ugovor utemeljeno zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
preprečevanje nasilja v družini - namen začasnih ukrepov - sorazmernost
Določilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND res določa, kdaj mora žrtev predlagati ukrepe po ZPND in da so zato lahko zaradi presoje verjetnosti nasilja pomembna tudi predhodna ravnanja. Vendar pa to velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru mora sodišče sedanjo ogroženost predlagatelja ocenjevati celostno, torej upoštevati tudi pretekla ogrožajoča dejanja, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kakšna stopnja zaščite je potrebna2. Namen ukrepov po 19. členu ZPND namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, ampak prevencijski, torej da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo.
Toženka ni upravičena do povračila stroška za drugo vlogo v višini 225 odvetniških točk, saj bi bilo takšno ovrednotenje pripravljalne vloge utemeljeno le, če bi se ta nanašala na razloge o glavni stvari. V tej vlogi je glede že pripoznanega dela tožbe sicer vztrajala pri materialnopravnem stališču o teku obresti, kar pa za priznanje obravnavanega stroška ni pomembno, saj je bistvena stališča o teku obresti toženka navedla že v prvi pripravljalni vlogi.
INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00085089
ZUP člen 50, 50/1. ZPIZ-2 člen 4, 4/1, 403. ZPIZ-2J člen 1. ZPIZ-2G člen 130, 130/1. URS člen 14.
invalidnina za telesno okvaro - smrt zavarovanca - nepodedljivost pravice - ustavitev upravnega postopka - dodatek za pomoč in postrežbo
V tej zadevi odločba ni bila izdana, torej pravica ni bila priznana, saj je zavarovanka pred izdajo odločbe umrla. S smrtjo zavarovanca pravica do invalidnine za telesno okvaro ugasne in je v njegovem imenu ne more uveljavljati nihče.
Med strankama je veljala pisna pogodba o zaposlitvi. Ker toženka ni izplačala tožniku celotne stimulacije skladno z določili pogodbe o zaposlitvi, mu je sodišče prve stopnje za posamezne mesece v obdobju od avgusta 2017 do januarja 2021 utemeljeno prisodilo plačilo razlik v stimulaciji.
Terjatvi iz naslova izplačanih kilometrin in stimulacije nista pobotljivi, ker nista istovrstni (od stimulacije je treba plačati javnopravne dajatve, s katerimi stranki ne moreta prosto razpolagati).
upnik v stečajnem postopku - izločitveni upnik - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - položaj upnika - prenehanje položaja - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - nedovoljena pritožba
Pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, v okviru katerega je bil izdan sklep o napotitvi pritožnika na predmetni postopek za ugotavljanje neobstoja terjatve tožene stranke. V primeru, če upnikovo materialnopravno upravičenje (prijavljena terjatev oziroma izločitvena pravica) preneha, preneha tudi njegov pravni interes za udeležbo v stečajnem postopku, saj potek in izid tega postopka (vključno z izidom pravdnih postopkov, v katerih se ugotavlja obstoj ali neobstoj prerekanih terjatev upnikov stečajnega dolžnika) na njegov pravni položaj ne vplivata več. Ker pritožnik ni več upnik v stečajnem postopku, se njegov pravni položaj ne bi izboljšal, tudi če bi uspel s pritožbo v predmetni zadevi. Zato je njegov pravni interes za pritožbo prenehal.