ZN člen 8, 8/1-6, 8/5, 10, 10/1, 19, 19/1-3, 19/1-4, 19/1-7, 19/3, 106.a, 106.a/4. ZUP člen 13. URS člen 34, 115, 156.
razrešitev notarja - izpolnjevanje pogojev za imenovanje - razrešitveni razlog - pravnomočna obsodila kazenska sodba - oseba vredna javnega zaupanja - presoja skladnosti z Ustavo RS - pravne posledice obsodbe - nekaznovanost - test sorazmernosti - strogi test sorazmernosti - tekoči posli vlade - dokončanje že začetih postopkov - pooblastilo za odločanje
Razrešitev notarja na podlagi obstoječe kazenske obsodbe ni mogoča zgolj na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 19. člena ZN temveč tudi na podlagi petega odstavka 8. člena ZN. V prvem primeru je se razrešitev notarja opravi brez ocene vrste in načina izvedbe kaznivega dejanja, zgolj na podlagi objektivne okoliščine dolžine kazni oziroma izreka varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica, v drugem primeru pa je potrebna ocena moralne (ne)vrednosti obsojenega notarja glede na vrsto in način (okoliščine) izvedbe kaznivega dejanja.
Opravljanje tekočih poslov s področja urejanja kadrovskih vprašanj, kot so imenovanja in razrešitve, pri katerih je kot odločujoča lastnost predpisana nekaznovanost, strokovnost in delovne izkušnje (ne pa politična primernost), ne predstavlja ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov, saj gre za pristojnost ministrstva za nemoteno in kontinuirano delovanje področja, za katerega je odgovorno (do izvolitve novega predsednika vlade oziroma do imenovanja novih ministrov). V konkretnem primeru je šlo za dokončanje upravnega postopka, ki je bil že v teku in za izdajo izpodbijane odločbe o razrešitvi notarja kot zaključku tega postopka, kar zapade pod pojem „tekočih poslov“.
imenovanje notarja - ponovljeni postopek - vezanost upravnega organa na stališče Vrhovnega sodišča - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - ocena strokovne komisije - obseg sodne kontrole - strokovna ocena
Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v ponovnem postopku ob upoštevanju opisanih stališč iz predhodne sodbe Vrhovnega sodišča odločila v skladu s prvim odstavkom 10a. člena ZN in je po seznanitvi z mnenjem izbirne komisije z dne 14. 6. 2018 (iz katerega so bile razvidne ocene posameznih kandidatk) ter po vpogledu v upravni spis, kot najprimernejšo kandidatko za imenovanje na prosto notarsko mesto izbrala kandidatko, ki je v izbirnem postopku, ki ga je opravila izbirna komisija, dosegla najvišje število točk.
Pritožničin temeljni pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje nezakonita, ker sodišče v njej v bistvenih razlogih sledi izpodbijani odločbi tožene stranke, ki napotkov Vrhovnega sodišča za dopolnitev postopka v ponovnem postopku ni upoštevala, ni utemeljen. Vrhovno sodišče je sicer v navedeni sodbi (ob presoji, da je bilo stališče, na katerem je temeljila izpodbijana sodba in izpodbijana odločba, materialnopravno napačno) toženi stranki naložilo, da bo morala v ponovnem postopku presoditi, ali je imela podlago za svojo izbiro v določbah ZN in ali so bili upoštevani zakoniti razlogi za izbiro drugega kandidata namesto pritožnice. To pa pomeni le, da je ob pravilni uporabi materialnega prava v ponovnem postopku dejanska podlaga odločitve o izbiri ministra (lahko) drugačna, kar v obravnavanem primeru pomeni, da je ključno dejstvo, ki je bilo v ponovnem postopku podlaga za odločanje tožene stranke, doseženo število točk, ki ga je izbirna komisija opravila pod enakimi pogoji za vse kandidatke, zato ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti (kar skuša doseči pritožnica v tem upravnem sporu) ni bilo potrebno.
dopustnost tožbe - disciplinski postopek - notar - odločba disciplinske komisije - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - notarska zbornica slovenije - avtonomija
Notarska zbornica ni državni organ niti organ lokalne skupnosti v smislu 1. člena ZUS-1. Prav tako ni sporno, da je Notarski zbornici, v kateri je članstvo za vse notarje obvezno, in ki je pravna oseba s pooblastili, določenimi z zakonom, za izvajanje določenih nalog z Zakonu o notariatu podeljeno javno pooblastilo. Tako na primer med drugim opravlja neposredni nadzor nad poslovanjem notarja (prvi odstavek 111. člena ZN). Vendar pa gre pri vodenju postopka in izdaji odločbe o disciplinskem ukrepu po opravljenem disciplinskem postopku zoper notarja na podlagi opravljenega nadzora (nad zakonitostjo opravljanja notariata ali nad poslovanjem notarja) le za interno delovanje oziroma izvajanje nalog tega poklicnega združenja, ki jih to združenje vodi le zoper svoje člane, in v tem okviru za izraz njegove avtonomije, ne pa za izvrševanje nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Notarske zbornice tako pri izdaji odločbe disciplinske komisije ni mogoče uvrstiti med organe, navedene v 1. členu ZUS-1, zato izpodbijani odločbi disciplinske komisije I. in II. stopnje nista upravna akta iz 2. člena ZUS-1.
Po 4. členu ZUS-1 je (ob izpolnjevanju pogoja, da gre za posamični akt oziroma dejanje) sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno le, če je v pravice posegel organ iz 1. člena ZUS-1
ZN člen 10, 10.a, 8. ZUP člen 6. URS člen 49, 49/3, 137, 137/3.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - odločba o izbiri - obrazloženost odločbe - ocena strokovne komisije - strokovna usposobljenost - obseg sodnega varstva - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Za zagotovitev enakopravne dostopnosti delovnih mest notarjev s ciljem doseganja največje strokovnosti izbranega kandidata je pomembno ne le to, da imenovani kandidat izpolnjuje za imenovanje za notarja predpisane pogoje (8. člen ZN), torej tiste, ki kandidatu omogočijo vstop v izbirni postopek, temveč tudi, da je v tem postopku izbira opravljena na podlagi kriterijev, ki so namenjeni ugotovitvi, kateri izmed teh kandidatov je za opravljanje navedenega poklica strokovno najprimernejši. Drugih kriterijev na podlagi ustavnoskladne razlage ZN za izbiro ni mogoče uporabiti. Kriteriji politične presoje v primeru notariata zato niso niti predvideni niti dopustni.
Minister kot za imenovanje notarjev odgovorni funkcionar lahko preveri zakonitost izbirnega postopka in odredi vse, kar je potrebno, da se odpravijo pomanjkljivosti. Poleg tega je v njegovi pristojnosti izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica. Pooblastila, da bi za notarja imenoval kandidata, ki med ocenjenimi kandidati ni najbolj strokovno usposobljen, pa minister nima. Zakon o notariatu ne določa kriterijev ali razlogov, ki bi ministru omogočali, da nadomesti strokovno presojo imenovane komisije oziroma spremeni rezultat strokovne usposobljenosti, ki so jo izkazali kandidati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT
VS00015725
ZIZ člen 20a, 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršilni postopek - izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbo 20.a člena in 26. člena ZIZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za izvršljivost notarskega zapisa.
Ni podana vzročna zveza med zatrjevano neskrbno overitvijo podpisa „pooblaščenca“ na pogodbi dne 2. 4. 2010 in škodo, ki je nastala z izročitvijo denarja dne 29. 3. 2010. Četudi bi notarska namestnica odklonila overitev podpisa na prodajni pogodbi, to že nastale škode ne bi moglo odpraviti oziroma preprečiti.
imenovanje notarja - pogoji za imenovanje - obrazloženost odločitve - (ne)popolna vloga - izločitev uradne osebe - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - ni upravni akt
S tem, ko je stranka z interesom dala izjavo in priložila najemno pogodbo, je (glede tega pogoja) vložila popolno vlogo, saj je bilo dokazilo o izpolnjevanju pogojev glede prostorov edini dokaz, ki ga je bilo treba priložiti. Tožena stranka bi morala le preveriti dejansko stanje, ki je izhajalo iz predložene najemne pogodbe (v kateri je bilo med drugim navedeno, da gre za najem opremljenih prostorov), torej ugotoviti, ali je vsebina izjave, da so izpolnjeni pogoji po 8. točki prvega odstavka 8. člena ZN, resnična, še posebej v primeru, kadar se temu izrecno ugovarja. Izvesti bi torej morala le (dokazni) postopek, v katerem bi ocenila resničnost navedb v izjavi.
Druge okoliščine, ki opravičujejo izločitev uradne osebe (37. člen ZUP), so na primer prijateljstvo ali sovraštvo do stranke, gospodarska odvisnost uradne osebe od stranke, uradna oseba je strankin upnik, dolžnik, svetovalec in podobno . Našteti primeri torej še vedno kažejo na neko razmerje uradne osebe, ki vodi postopek, do stranke. V obravnavani zadevi pa pritožnica ni zatrjevala obstoja razmerja ali odnosa uradne osebe do stranke, pač pa uradne osebe do njej nadrejene osebe, ki pa je v sorodstvenem razmerju s stranko (in v postopku ni sodelovala).
ZUS-1 člen 22, 22/2, 75, 75/3, 77. ZN člen 8, 8/1-8, 10, 10.a. ZPP člen 165, 339, 339/3.
imenovanje notarja - pritožba v upravnem sporu - izbirna pravica - obrazloženost odločitve o izbiri - pogoji za imenovanje notarja - potrebni in ustrezni prostori in oprema za opravljanje notariata
Kandidat za notarja, ki ni bil imenovan oziroma predlagan za imenovanje, ne more izpodbijati imenovanja ali predloga za imenovanje tistega, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za zasedbo položaja notarja, lahko pa ju izpodbija, če gre za osebo, ki ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, ali če so bile kršene določbe postopka predlaganja ali imenovanja.
Zahteva po obrazloženosti odločitve o izbiri oziroma o imenovanju notarja se torej ne nanaša na izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, nujno pa se nanaša na izpolnjevanje predpisanih pogojev.
Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, zakaj naj bi zgolj predložitev pogodbe o najemu poslovnih prostorov zadoščala za ugotovitev, da ima kandidatka prostore in opremo potrebno in primerno za opravljanje notariata. Preizkus ugotovitve, da kandidatka izpolnjuje sporni pogoj, ni mogoč.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 36/1, 37, 38, 124, 149. ZN člen 64, 64/5, 64/9. Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Haaška konvencija).
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - overitev zasebne listine pri notarju - notar iz tujine - haaška konvencija - vknjižba lastninske pravice - obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice - nadoveritev
Glede na 64. člen ZN lahko podpis osebe na zemljiškoknjižnem dovolilu o odtujitvi ali obremenitvi zemljiškoknjižne pravice overi tudi notar iz države podpisnice Haaške konvencije, če sta njegov podpis in pečat ustrezno nadoverjena in ob pogoju, da je slovenski notar pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice preveril, če so bili v času overitve izpolnjeni vsi zakonski pogoji prisilnih določb od 33. do 38. člena ZZK-1.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča- pomembno pravno vprašanje - neenotna praksa sodišča prve stopnje - že rešeno vprašanje - standardna klasifikacija dejavnosti - notar
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, saj se je Vrhovno sodišče do zastavljenega vprašanja, ali se dejavnost notarjev v zvezi z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča presoja po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti ali pa kot javna služba, kot je opredeljeno v Ustavi RS in Zakonu o notariatu, že opredelilo v odločbah I Up 1096/1999 z dne 3. 4. 2003 in I Up 1103/1999 z dne 3. 4. 2003. Sprejelo je stališče, da se za potrebe obračuna NUSZ notariat razvršča po Standardni klasifikaciji dejavnosti, torej med storitvene in trgovske dejavnosti v skupino D, podzrazred pravne in računovodske dejavnosti. Od tega stališča VS pa izpodbijana sodba ne odstopa.
imenovanje notarja - izbira ministra - izbirna pravica - izpolnjevanje pogojev za imenovanje na notarsko mesto
Vrhovno sodišče ugotavlja, da so bila v dosedanjem postopku, ne da bi se sicer samo spuščalo v vprašanje, ali v postopku ugotovljen obseg in vrsta dela, ki ga je opravila stranka z interesom pri notarju B. B., zadostuje za izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN, saj to vprašanje ni vprašanje zakonitosti izpodbijanega akta, temveč strokovne ocene, ki jo je Notarska zbornica opravila, preverjana vsa sporna dejstva, in so bili na ta način napotki Vrhovnega sodišča, dani v predhodnem postopku, upoštevani.
Ker tožnik ni dokazal niti, da bi bila stranka z interesom pri notarju zaposlena le fiktivno, niti tega, da stranka z interesom ni opravila niti obsega dela, ki ga je navedla in ga je potrdil notar B. B., ter da je na pritožbene navedbe, vsebinsko enake dosedanjim tožnikovim pritožbenim in tožbenim navedbam, ustrezno odgovorilo že sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1.
V upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je že od uveljavitve ZUS-1 v letu 2007 ustaljeno stališče (na primer I Up 617/2008 z dne 21. 1. 2009, I Up 194/2010 z dne 27. 7. 2010, X Ips 413/2010 z dne 10. 11. 2010, I Up 162/2011, I Up 724/2011 z dne 26. 1. 2012), da je v zadevah imenovanja notarja v upravnem sporu kot pravno sredstvo dovoljena pritožba. Ta je posebej omenjena v devetem odstavku 10. člena ZN, v katerega pa ZUS-1 z določbo prvega odstavka 73. člena ni posegel, iz prvega odstavka 107. člena ZUS-1 pa izhaja, da je dovoljeno pravno sredstvo v upravnem sporu tisto, ki ga določa ZUS-1, razen če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Tak poseben zakon je ZN (njegov deveti odstavek 10. člena), ki pritožbo posebej omenja, pa čeprav le v zvezi z rokom za odločitev o njej.
Opredelitev tožene stranke ni napačna, če je kot tožena stranka navedeno ministrstvo, čeprav gre za odločbo, ki jo lahko izda le minister kot predstojnik ministrstva.
Vrhovno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da predmet kontrole v upravnem sporu v zadevi imenovanja notarja ne more biti število točk, ki jih je pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti posameznega kandidata dala komisija. Ocena strokovne komisije je strokovne narave.
Zmotno je tudi tožnikovo stališče, da minister o izbiri notarja ne odloča po prostem preudarku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je minister pri izbiri uporabil merila, določena v 10. a členu ZN, in da je po preučitvi zadeve po prostem preudarku izbral kandidata, ki po njegovi presoji pogoje za opravljanje dela notarja najbolje izpolnjuje. Kadar pa organ odloča po prostem preudarku, se v upravnem sporu v okviru presoje zakonitosti akta presoja le, ali je bil prosti preudarek uporabljen v skladu z njegovim namenom in ali so bile meje prostega preudarka prekoračene.
V upravnem sporu se namreč presoja le zakonitost izpodbijanega akta, ne pa tudi vsebinska presoja izpolnjevanja (ali boljšega izpolnjevanja) zakonskih pogojev za imenovanje notarja.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 107, 107/1. ZN člen 10, 10/9.
imenovanje notarja – pritožba v upravnem sporu, določena s posebnim zakonom – popravni sklep
Določba prvega odstavka 73. člena ZUS-1 po presoji Vrhovnega sodišča ni posegla v določbe posebnih zakonov, v katerih je bila kot pravno sredstvo v upravnem sporu (na kakršenkoli način) predvidena pritožba. Da je ta razlaga pravilna, potrjuje tudi določba prvega odstavka 107. člena ZUS-1, ki uveljavlja določbe o pravnih sredstvih ZUS-1, med drugim tudi določbo prvega odstavka 73. člen ZUS-1, le za primere, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Na podlagi teh določb je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je v upravnem sporu dovoljena pritožba tudi v primerih, ko je predvidena v posebnem zakonu, tudi v primeru, če je v posebnem zakonu omenjena le v zvezi z rokom za odločanje o njej ali na kakršenkoli drug način.
Materialnopravno pojmovanje, da je glede izpolnjevanja pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN pomembno le, da ne gre za fiktivno (torej v celoti navidezno) zaposlitev, je po mnenju Vrhovnega sodišča nepravilno.
URS člen 22. ZUS-1 člen 20, 20/2, 22, 22/1, 75, 75/3. ZPP člen 5, 7, 7/1, 286, 286/2, 339, 339/2-15. ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6.
imenovanje notarja – izpolnjevanje pogojev - dokazni postopek – zavrnitev izvedbe dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena – razpravno načelo v upravnem sporu – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu – ponovno sojenje pred drugim senatom
Drugi odstavek 286. člena ZPP resda določa, da sodišče predlagane dokaze, za katere meni, da niso pomembni za odločbo, zavrne. Vendar pa navedena določba ne pomeni, da sodišče pri tem lahko ravna samovoljno.
Dokazi tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
ZN člen 8, 8/1-5, 8/1-6, 10, 10.a. ZUS-1 člen 2, 4, 20, 20/3, 77.
imenovanje notarja – pogoji – nova dejstva in dokazi – delovno razmerje – praktične izkušnje - razpis
Iz določb prvega, četrtega in petega odstavka 10. člena ZN izrecno ne izhaja, da bi moralo ministrstvo v predhodnem postopku, to je v postopku pred izdajo akta o izbiri in imenovanju notarja (prvi odstavek 10. člena v zvezi s prvim odstavkom 10. a člena ZN) posameznega kandidata, ki se je prijavil na razpis prostega notarskega mesta (drugi odstavek 10. člena ZN), seznanjati s tem, kdo se je še prijavil na razpis in z razpisnim gradivom. Prav tako iz navedenih zakonskih določb ne izhaja, da bi o tem morala seznaniti posameznega kandidata Notarska zbornica Slovenije v postopku oblikovanja mnenja o prijavljenih kandidatih. To po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da kandidatu, ki v predhodnem postopku ni bil seznanjen z vsebino razpisnega gradiva, v upravnem sporu ni mogoče očitati, da glede okoliščin, navedenih v razpisnem gradivu, uveljavlja nedovoljene tožbene novote (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), če je za te okoliščine lahko izvedel šele iz odločbe o imenovanju notarja.
Odločanje o imenovanju notarja ni upravna zadeva v smislu 2. člena ZUP. Se pa ZUP glede na določbe 4. člena smiselno uporablja tudi v postopku imenovanja notarja, saj gre za drugo javnopravno stvar, posebni postopek imenovanja pa je v ZN urejen le delno.
Načelo zakonitosti, vsebovano v 6. členu ZUP, ki se subsidiarno in smiselno uporablja tudi v postopku imenovanja notarja, pomeni, da organ odloča po predpisih, ki veljajo v času njegovega odločanja, če seveda ni s posebnim zakonom določeno kaj drugega. To načelo pa velja tudi za odločanje v ponovljenem postopku, torej tudi v postopku, ko je bil prvotno izdani posamični akt odpravljen in zadeva vrnjena organu v ponovni postopek, v času pred njegovo ponovno odločitvijo pa relevantni predpisi spremenjeni.