predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlagatelj vložil predlog sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je njegov predlog nedovoljen na podlagi drugega odstavka 374. člena ZPP.
dovoljenost revizije - zavrnitev izdaje gradbenega dovoljenja - pravni interes - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice - zavrženje revizije
Vsebinska presoja revizije, dovoljene zaradi pomembnega pravnega vprašanja, se omeji na okvir presoje, ki izhaja iz pomembnega pravnega vprašanja. Ker odločitev v obravnavani zadevi temelji na dveh samostojnih ključnih razlogih, je vsebinska obravnava revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja mogoča le, če bi revidenta izkazala izpolnjevanje tega pogoja za oba razloga odločitve. Le od vsebinske presoje obeh razlogov je namreč odvisen uspeh v revizijskem postopku. Samo za tako presojo, ki zasleduje ta uspeh, pa revidenta tudi izkazujeta svoj pravni interes.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6.. OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost za mešano naključje - nepopolna vloga - formalni pogoji za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Strogim formalnim zahtevam za dopustitev revizije predlagateljici nista zadostili s tem, ko sta samo navrgli eno (splošno) vprašanje, ne da bi konkretno in natančno navedli okoliščine, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Predlog po vsebini dejansko predstavlja (nedovoljeno) revizijo.
dovoljenost revizije - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident se v reviziji sklicuje na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, vendar pomembnega pravnega vprašanja sploh ni navedel, Vrhovno sodišče pa je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadostuje.
rejniška dejavnost - začasna odredba - začasna ureditev spornega razmerja
Sodišče lahko v upravnem sporu z začasno odredbo začasno uredi le tisto sporno razmerje, ki je predmet spora med tožečo in toženo stranko, ki ga v posameznem primeru obravnava sodišče. Mogoče je torej začasno urediti le tista vprašanja in razmerja, o katerih lahko sodišče na podlagi vložene tožbe sploh odloči. V tem postopku tako ni mogoče odločati o tem, kje naj se namestita mladoletna otroka, saj to ni predmet tega upravnega spora (v tem upravnem sporu se ne odloča o njuni namestitvi) temveč bo to šele posledica (morebitne) pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.
ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 43. ZBan-1 člen 231, 347, 350a, 352, 353. URS člen 22, 23, 25. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - redno sodno varstvo - subsidiarno sodno varstvo - postopek sodnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije - odločba Ustavnega sodišča - aktivna legitimacija - varstvo v upravnem sporu - odškodninska tožba
Ker je zoper sporno odločbo (torej upravni akt) po 347. členu ZBan-1 predvideno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1, predpostavke za odločanje sodišča v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene.
Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 presodilo, da ureditev 347. člena ZBan-1 v delu, v katerem imetnikom izbrisanih ali konvertiranih finančnih instrumentov ne priznava pravice, da v upravnem sporu izpodbijajo odločbo Banke Slovenije, pač pa jim daje drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe, pomeni način izvrševanja pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave (drugi odstavek 15. člena Ustave).
Če ni bila v neskladju z Ustavno zakonska ureditev v 347. členu ZBan-1, ki imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic ni omogočala, da bi lahko v svojem imenu sodno izpodbijali (v upravnem sporu nastopali kot tožniki) dokončno odločbo Banke Slovenije, taka ni mogla biti niti ureditev, ki jim ni dajala pravice do udeležbe v postopku izdaje odločbe o izrednem ukrepu in do vročitve odločbe.
Direktiva se uporablja le za izredne ukrepe, sprejete na podlagi predpisov, ki se uporabljajo od 1. 1. 2016 dalje, in s tem v zvezi po naravi stvari le za pravna sredstva in postopke sodnega varstva zoper ukrepe, sprejete po tem datumu.
določitev krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti po odredbi predsednika sodišča - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Po prepričanju Vrhovnega sodišča lahko stranka, potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi četrtega odstavka 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebne tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 23. OZ člen 22, 22/3, 28, 59, 59/2.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - prejem izjave o sprejemu ponudbe
Potencialni kupec mora pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
Ker je pravni posel sklenjen s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, je pri odgovoru na zastavljeno vprašanje (o tem kdaj se šteje, da je pogodba sklenjena) treba upoštevati, da upravna enota ni pogodbena stranka. Zato po prejšnji ureditvi, ki upravne enote ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, ni mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec.
URS člen 14, 14/2, 22, 33. ZDoh člen 96, 96/2-2. ZPPreb člen 3, 3-3, 7.
dovoljena revizija - dohodnina - oprostitev plačila dohodnine od dobička iz kapitala pri prodaji stanovanja
Razlikovanje, ki je z vidika pogoja bivanja v triletnem časovnem obdobju pred prodajo stanovanja vzpostavljeno med osebami, ki so v stanovanju dejansko bivale določeno časovno obdobje, in tistimi, ki so bili poleg tega v njem tudi stalno prijavljeni (2. točka drugega odstavka 96. člena Zdoh-2), ni nerazumno, terja ga namen davčne oprostitve, na katero se sklicuje revident, in sicer da se z ugodnostjo stimulira kupovanje nepremičnin za reševanje lastnega stanovansjkega vprašanja ne pa za preprodajo.
ZDoh-2 člen 35, 35/1. ZZVZZ člen 50. ZSDP-1 člen 10. ZPIZ-2 člen 144. ZUTD člen 135.
odpravnina - pobot - obračun davkov in prispevkov
Obveznost delodajalca, da obračuna akontacijo dohodnine in prispevke temelji na prisilnih predpisih. Glede na prisilno naravo predpisov je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je pobot terjatve tožene stranke izvedlo zgolj do višine neto zneska tožnikove terjatve iz naslova odpravnine, ne pa tudi v višini davkov in prispevkov, ki jih je treba obračunati in odvesti, ne glede na ugovor pobota.
ZSKZDČEU-1 člen 31, 31/2, 32, 32/1, 32/3.. MEKIDP člen 17.
evropski nalog za prijetje in predajo - sočasni nalog ter zahteva za izročitev - okoliščine, ki se upoštevajo pri odločitvi, kateri državi se bo zahtevana oseba predala
Določba drugega odstavka 31. člena ZSKZDČEU-1 primeroma navaja okoliščine, ki jih sodišče upošteva pri odločitvi o predaji osebe državi članici ali izročitvi tretji državi. K tem okoliščinam sodi tudi kriterij iz 17. člena Evropske konvencije o izročitvi, ki jo je Republika Slovenija ratificirala (Ur. l. RS-MP, št.22/94), da se upošteva možnosti za kasnejšo izročitev drugi državi. V BiH velja prepoved izročanja lastnih državljanov tretjim državam. Zakon o mednarodni pravni pomoči v kazenskih zadevah (Zakon o međunarodnoj pravnoj pomoči u krivičnim stvarima, Službeni glasnik BiH, br. 53/09 z dne 15. 6. 2009) namreč v a) točki 34. člena kot enega od kumulativno predpisanih pogojev za izročitev zahtevane osebe iz BiH v tretjo državo določa, da zahtevana oseba ni državljan BiH. Z izpodbijano odločitvijo, ko je torej sodišče dalo prednost BiH in ne ZR Nemčiji, in odločilo, da se zahtevana oseba, ki je državljan BiH izroči tej državi, je glede na prepoved izročanja lastnih državljanov, ki velja v BiH, drugi državi onemogočilo uspešno izvedbo kazenskega postopka zoper zahtevano osebo.
stvarna pristojnost - delegacija pristojnosti - sorodstvo stranke s sodnikom - izločitveni razlog
Zgolj dejstvo svaštva ene od sodnic s stranko ne predstavlja drugega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, saj upravičen dvom v objektivno nepristranskost Delovnega sodišča v Mariboru kot celote s tem ni izkazan.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - reintegracija - sodna razveza
Sodišči druge in prve stopnje v zvezi s presojo hude malomarnosti tožnikovega nakupa in vgrajevanja nekaterih avtomobilskih delov v karambolirano vozilo, ki ga je kupil, nista izhajali iz standarda navadnega državljana (kot to navaja toženka v reviziji), temveč policista - kriminalista, ki je razpolagal s primernim znanjem in informacijami glede avtomobilske kriminalitete. Ob tej primerjavi, ki je pravilna, sta sodišči tudi pravilno presodili, da v okoliščinah tega primera tožniku ni mogoče očitati tolikšne stopnje neskrbnosti, da bi iz tega sklepali o njegovi hudi malomarnosti v zvezi z kupovanjem, vgradnjo in razpečevanju rezervnih avtomobilskih delov.
Res je, da je pri presoji o možnosti nadaljevanja treba upoštevati tudi tožnikovo delovno mesto oziroma položaj pri delodajalcu. Vendar ta presoja ne more biti vezana le na te okoliščine in na dejstvo, če je toženka poudarila izgubo zaupanja do tožnika že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi in mu prepovedala opravljanje nadaljnjih nalog. Te okoliščine se lahko nanašajo na vprašanje zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri presoji po 118. členu ZDR-1 pa so prvenstveno pomembne druge. Te se kažejo predvsem v objektivni nezmožnosti zagotovitve ustreznega dela ali v subjektivno tako porušenem odnosu med delavcem in delodajalcem po tem, ko je do izredne odpovedi že prišlo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - uporaba kriterijev - pisna izjava priče - odpoved večjemu številu delavcev
V organizacijski enoti, v kateri sta delali tožnici, je prenehala potreba po delu 12 prodajalcev. Pri tem ni šlo za odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga večjemu številu delavcev v smislu določbe 98. člena ZDR-1. To pomeni, da tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev.
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožnik prejel za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ali od celotnega prejemka?
odškodnina - konkurenčna prepoved - zastaranje - prekluzivni rok
V obravnavni zadevi je toženec zlorabil material in delovna sredstva tožeče stranke na svoj račun, zato temelj nastanka odškodninske obveznosti ne leži v zunanjem konkuriranju na trgu, temveč v prisvajanju materiala in neupravičeni uporabi sredstev podjetja.
Tako opravljanje (sicer istovrstne) dejavnosti toženca po svojem temelju ne predstavlja kršitve prepovedi konkurenčnega delovanja, ampak je odločilno dejstvo pri opredelitvi temelja nastanka morebitne škode protipravno razpolaganje z materialom in sredstvi tožeče stranke.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Predlog se dopusti glede vprašanja:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja;
- ali se od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, 67/2008 s spremembami), ali od celotnega prejemka.