pravica do starostne pokojnine - odstotki za odmero - dokup zavarovalne dobe za čas študija
Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu, prav tako se upoštevajo posledice tega dokupa po veljavnem predpisu.
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse do dokupa. Gre za dobo zunaj zavarovanja, ki lastnost zavarovalne dobe in s tem pravico do vštetja dobi šele s plačilom prispevka. Zato se upošteva po pogojih, veljavnih v času njene pridobitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - diskriminacija
Tožnik ob sklicevanju na zmotno uporabo materialnega prava v resnici izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog.
Neutemeljen je tudi očitek tožnika, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker bi soglasje k odpovedi po 112. členu ZDR-1 moral podati zbor delavcev, ne pa svet zavoda. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi podal tako svet zavoda, kot tudi sindikat in zbor delavcev, pri čemer tožnik ne navede, kateri materialni predpis naj bi bil pri glasovanju zbora delavcev v zvezi s sklepčnostjo in potrebno večino pri glasovanju kršen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se zavarovalnina, ki je bila tožeči stranki izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, všteva v prisojeno odškodnino, če je zavarovalno premijo plačal delodajalec.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - davki in prispevki
Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prenehanje potreb po delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi
Slabi poslovni rezultati, ki so posledica upada prometa, so lahko utemeljen poslovni razlog, vendar le, če zaradi tega preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec lahko pristopi k reorganizaciji in zmanjša število zaposlenih, če jim zaradi upada prometa ne more več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Revizija utemeljeno opozarja, da slab bilančni izid ne pomeni vedno prenehanja potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Če kljub slabšim poslovnim rezultatom in upadu prometa potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne preneha, poslovni razlog ni utemeljen. Za presojo, ali je potreba po delu pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi v resnici prenehala, je odločilnega pomena, ali se je obseg dela na delovnem mestu interni nadzornik zmanjšal oziroma ali delodajalec lahko izpad enega delavca nadomesti s preostalimi (z razporeditvijo nalog), ne da bi jih s tem prekomerno obremenil in ne da bi imel zaradi tega dodatne stroške.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - varnostna služba
Okoliščina, da tožena stranka za Delovno sodišče Celje opravlja storitev fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Drugačna organizacija dela, ki je v tem, da se delo, ki ga je opravljala tožnica, razdeli med tri druge delavce tožene stranke ter zunanjega sodelavca, prav gotovo pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljala tožnica. Tožnica zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, če se delo, ki ga je opravljala tožnica pri toženi stranki še naprej opravlja, vendar tako, da ga sedaj opravljajo drugi delavci oziroma tudi zunanji izvajalec.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča - sodna razveza - okoliščine in interesi strank - izguba zaupanja
Glede na to, da je bila odpoved nezakonita zato, ker je bila prepozna in da je tožena stranka podala predlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pa v okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, vendarle ni nepomembno (med drugim), kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose in možnost nadaljnjega sodelovanja.
156. člen ZPIZ-1 kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine določa tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Tožnik pogoj dobe in starosti izpolnjuje, ne izpolnjuje pa tretjega, kumulativno določenega pogoja, to je prenehanja zavarovanja. Tožnik je bil na dan 28. 12. 2012 vključen v obvezno zavarovanje v Bosni in Hercegovini. Zato je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do starostne pokojnine
denacionalizacija - nadomestilo za nemožnost uporabe denacionalizirane nepremičnine - metoda izračuna - zavezanec za plačilo - obdavčitev - tek zakonskih zamudnih obresti
Nadomestilo po 72. člen ZDen naj izravna tisto vrednostno nesorazmerje, ki je upravičencu nastalo od tedaj, ko se je zakonodajalec odločil popraviti prizadejano krivico (leto 1991) do njene resnične poprave (pravnomočnost denacionalizacijske odločbe), in s tem vrednostno izenači premoženje vseh denacionalizacijskih upravičencev (na leto 1991), ki so sicer nepremičnine prejeli v različnih časovnih trenutkih. Predstavlja torej povračilo tiste koristi, ki bi jo upravičenec imel, če bi država poskrbela za popravo krivice, prizadejane z nacionalizacijo, na bolj ažuren način tako, da bi upravičenci nepremičnine dobili že ob uveljavitvi ZDen.
Zavezanec za plačilo izgubljene koristi je tisti, ki je zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi. Taka razlaga izhaja iz ekonomskega bistva lastninske pravice (ali njej ustrezajoče pravice uporabe v nekdanjem sistemu družbene lastnine), saj je zavezanec za vračilo od uveljavitve ZDen, pa tudi od vložitve zahteve za denacionalizacijo dalje, vse do pravnomočnosti izdane odločbe od nacionaliziranih nepremičnin pridobival oziroma bi lahko pridobival ekonomsko korist.
delegacija pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - aktivna legitimacija za vložitev predloga - organizacijska enota - zavrženje predloga za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču
Okrajno sodišče je v organizacijskem smislu res enota okrožnega sodišča, vendar ta okoliščina ne prenaša sodne pristojnosti na okrožno sodišče. V procesnem smislu je pristojnost sodišč v pravdnem postopku urejena z Zakonom o pravdnem postopku (določbe od 17. do 69. člena ZPP). Na navedeni zakonski okvir je vezano tudi Vrhovno sodišče pri odločanju o delegaciji pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP.
denacionalizacija - odškodnina - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - hipotetična najemnina - načelo gospodarnosti - pravica do zasebne lastnine
Če naj ne gre za protiustaven poseg v njegovo pravico do zasebne lastnine, potem mora biti po plačilu reparacije njegov položaj tak, da bi bil ob normalno skrbnem ravnanju sedaj premoženjsko izravnan. Kolikor bi ob normalno skrbnem ravnanju lahko bil okoriščen, toliko naj upravičencu povrne na rovaš njegovega prikrajšanja. To pomeni, da je od njega v skladu z načelom skrbnosti dobrega gospodarja utemeljeno pričakovati, da krije stroške normalnega vzdrževanja stvari, ki naj premoženje ohranjajo takšno, kot je bilo leta 1991. Vrednotno nevdržno pa je, če mu, na drugi strani, nalagamo, da bi moral v premoženje še dodatno investirati zgolj zato, da bi bilo mogoče nepremičnine optimalno tržiti (dobiček od takšnega trženja pa bi šel nazadnje denacionalizacijskemu upravičencu in ne njemu). Prav to pa v bistvu revidentki nalaga izpodbijana sodba, ko odločitev gradi na načelu najbolj gospodarne rabe. Kar v tem primeru pomeni, da bi moral nepremičnine urediti kot nekaj, kar v času uveljavitve ZDen niso bile (parkirišče, otroško igrišče, kamp, skladišče itd.).
zahteva za varstvo zakonitosti - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave - preizkus predloga - obseg preizkusa - formalni preizkus - obseg preizkusa izpodbijane odločbe
Ker gre za predlagalni postopek, v fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.
OZ člen 59, 62, 239, 251, 251/3, 251/4, 274, 274/2. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/5, 367a, 377, 490.
najemna pogodba - začetek učinkovanja pogodbe - odložni pogoj - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - pogodbena kazen zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - aktivno sosporništvo - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Zakon ne daje upniku podlage, da bi lahko v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo uveljavljal zgolj pogodbeno kazen zaradi zamude, ne da bi kumulativno uveljavljal tudi izpolnitveni zahtevek. Dopustitev takšnega (samostojnega) zahtevka bi namreč spremenila naravo pogodbene kazni v primeru, ko je po zapadlosti obveznosti izpolnitev postala nemogoča ali v primerih, ko je izpolnitvena obveznost dolžnika prenehala na podlagi zakona ali na podlagi odstopnega upravičenja upnika. Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je zato treba razlagati tako, da je mogoče uveljavljati pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v naslednjih primerih: (1.) ko je dolžnik pogodbeno obveznost (z zamudo) izpolnil ali (2.) ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Stranke pogodbe lahko skupen poslovni namen uresničijo tudi tako, da obligacijsko razmerje oblikujejo z uporabo ustrezne kombinacije (odložnih) pogojev in rokov.
Stranki sta v zapisniku sicer res zapisali, da je pogoj za prevzem sredstev meritorna odločba o (ne)obstoju prerekane terjatve, vendar pa je takšen dogovor mogoče razumeti le tako, da je meritorna odločba le sredstvo za dokazovanje, komu pripada terjatev, in ne cilj sam po sebi.
nična pogodba - prodaja dela nepremičnine - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - parcelacija - identifikacijski znak nepremičnine - določen predmet prodaje - določljivost predmeta pogodbe - soglasje volj pogodbenih strank - neupravičena pridobitev - vrnitev danega - tek zamudnih obresti
Izvedba parcelacije, ki bi natančno določila predmet Prodajne pogodbe in bi zavezovala obe njeni stranki, terja predhodno soglasje volj obeh pravdnih strank o legi novo nastalih(e) parcel(e) in poteku njihovih mej. Da bi takšno soglasje med njima obstajalo, pravdni stranki nista trdili. Še več, obe sta zatrjevali, da so med njima potekali dogovori z namenom, da bi opredelili lokacijo nepremičnin in s tem predmet prodaje ter o tem dosegli soglasje pred izvedbo parcelacije. Navedeno pomeni, da predmet Prodajne pogodbe ni bil (niti) naknadno določen, prav tako iz prodajne pogodbe ni razbrati podatkov, ki bi omogočali njegovo določitev. Zgolj navedba parcel, katerih nadaljnja delitev/parcelacija se med strankama predvideva, in določitev skupne površine novo odmerjenih(e) parcel(e) za zaključek o določljivosti predmeta Prodajne pogodbe ne zadošča.
prenehanje pravne osebe - stečaj - izbris iz sodnega registra - prenehanje stranke - sposobnost biti stranka v postopku - revidenta - zavrženje revizije
Tožena stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, stranka (na pasivni strani) nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka ne pride v poštev.