PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS00002355
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o vključitvi v ustrezen program - rok za predložitev dokazila
Stališču vrhovnega državnega tožilca je v konkretnem primeru potrebno pritrditi. Sodišče druge stopnje je sicer pravilno zaključilo, da določba prvega odstavka 202. d člena ZP-1 med pogoji za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne predvideva (pravočasne) predložitve dokazila o vključitvi v ustrezen program. Pri odločanju o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je potrebno upoštevati tudi druge določbe ZP-1 (202. d - 202. e člen ZP-1), ki urejajo navedeni institut. Treba je upoštevati (v času odločanja sodišč prve in druge stopnje veljaven) osmi odstavek 202. d člena ZP-1, skladno s katerim sodišče storilcu v izreku sklepa, s katerim ugodi predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, naloži tudi obveznost, da v roku, ki ni daljši od petnajst dni od pravnomočnosti sklepa oziroma prejema pravnomočnega sklepa, predloži dokazilo o vključitvi v ustrezen in z določbami ZVoz predviden program z navedbo imena in naslova pooblaščenega izvajalca. Po določbi drugega odstavka 202. e člena ZP-1 sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče, ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
URS člen 29, 29-3.. ZKP člen 15, 16, 16/3, 299, 299/2, 299/3, 329, 329/2, 371, 371/2.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje razbremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga obrambe
Temeljna teza obrambe v obravnavanem kazenskem postopku je bila, da je celotno poslovanje z oškodovano družbo vodil obsojenkin partner, obsojenka pa je bila le "slamnata nosilka dejavnosti samostojnega podjetništva". Če bi se ta teza izkazala za točno, bi obsojenka ne mogla biti spoznana za krivo storitve očitanega ji kaznivega dejanja, saj je krivda v kazenskopravnem smislu vedno subjektivna in vezana na tistega, ki je uresničil zakonske znake določenega kaznivega dejanja.
predlog za določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - strojepiska
„Drugi tehtni razlogi“ so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki lahko vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča oziroma ustvarjajo videz, da sodišče ne bo odločilo nepristransko.
Okoliščina, da je toženka zaposlena na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki posluje v isti stavbi kot Okrajno sodišče v Murski Soboti, kjer se zaposleni dnevno srečujejo ter se udeležujejo tudi skupnih družabnih srečanj, je po prepričanju Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelja radijskih in televizijskih programov iz 2007 ne more ustrezati pojmu skupnega sporazuma. Lahko pa vendarle predstavlja obrazloženo podlago zahteve za plačilo nadomestila, določenega s strani kolektivne organizacije, ob upoštevanju kriterijev iz tretjega, četrtega in petega odstavka 156. člena ZASP-B.
Tožnica želi naknadno v pravdnem postopku doseči uspeh s tistim delom zahteve za denacionalizacijo, s katerim je v upravnem postopku propadla. Sodišče ne more v pravdnem postopku znova odločati o tistem, o čemer je že odločil pristojni upravni organ, prav tako ne more v pravdnem postopku preizkušati pravilnosti izdanih upravnih odločb. Nasprotno, po načelu prijrejenosti je sodišče veznao na upravno odločbo, izdano v postopku denacionalizacije. To načelo velja tudi glede odločbe o nacionalizaciji.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - obrazložitev odločilnih dejstev - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da za odreditev pripora zadošča, da sodišče ugotovi in obrazloži, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na kar najvišjo stopnjo verjetnosti, da naj bi osumljenec storil očitano kaznivo dejanje, sodišče pa bo obdolženčev zagovor in dokaze v zvezi s kaznivim dejanjem presojalo na glavni obravnavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00003353
ZKP člen 372, 372/5, 450b, 450b/2.
sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - odločba o odvzemu premoženjske koristi
Pri presoji, ali naj sodišče sporazum o priznanju krivde sprejme, ima le dve možnosti: ali ga v celoti sprejme, ali pa ga v celoti zavrne
V obravnavani zadevi je sporazum vseboval dogovor o višini odvzema premoženjske koristi in je bil v tem delu v nasprotju z dovoljeno vsebino iz drugega odstavka 450.b člena ZKP, zato bi ga moralo sodišče zavrniti. Odstopanje od sporazuma, ki ga je sodišče že sprejelo, v delu o odvzemu premoženjske koristi ni dopustno in to kljub temu, da dogovor o odvzemu premoženjske koristi skladno z drugim odstavkom 450.b člena ZKP ne more biti predmet sporazuma.
revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - formalno sosporništvo na aktivni strani - navadno sosporništvo na aktivni strani - zavrženje revizije
Če so tožniki formalni in navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta določi po zahtevku, ki odpade na vsakega od njih.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS0018967
URS člen 34, 35, 39.
dopuščena revizija - mediji - odgovornost izdajatelja - kršitev osebnostnih pravic - svoboda izražanja - pravica do časti in dobrega imena - pravica do osebnega dostojanstva - kolizija ustavnih pravic - zapor - pazniki - ravnanje z obsojenci
Pravilna je odločitev sodišča druge stopnje, da z izpostavitvijo vzdevka prvega tožnika, imena drugega tožnika in priimka tretjega tožnika, zaradi katerih jih je lahko določen krog ljudi prepoznal, meje svobode izražanja niso bile prekoračene. Iz članka je jasno razvidno, da gre za povzetek tistega, kar je avtor izvedel od obsojencev, da pa so obsojenci povedali, da pri zlorabah niso bili udeleženi vsi pazniki, ampak le nekateri, ki so jih obsojenci tudi izpostavili z vzdevki, imeni ali priimki. To izpoved je povzel novinar v svojem prispevku. Pravilna je zato ocena sodišča druge stopnje, da je imel utemeljen razlog, da je verjel v resničnost njihovih navedb in da spornega članka kljub temu, da je povzel vzdevke oziroma delna imena tožnikov, ni napisal z žaljivim namenom.
Pravilna pa je tudi ocena sodišča druge stopnje, da ob tem, da ni bilo izkazano, da bi novinar poznal identiteto tožnikov, ni utemeljen očitek, da bi moral pred objavo članka pridobiti tudi njihov odziv. Sodišči prve in druge stopnje sta namreč ugotovili, da je novinar pridobljeno informacijo preveril pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in upoštevajoč navedene okoliščine s tem zadostil standardom poklicnega novinarstva.
predlog za dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - izplačilo zavarovalnine - višina zavarovalnine - dejanska vrednost zavarovane stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - totalna škoda
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije,ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP. Ožja obrazložitev tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.
Onemogočena uporaba lastne nepremičnine, ki se ni odrazila na tožnikovem premoženjskem položaju (ta je ostal enak, kot je bil pred kršitvijo toženkinih pogodbenih obveznosti), ne omogoča pravnega zaključka o že nastali pravno priznani premoženjske škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00000072
ZPP člen 1, 8, 215, 370, 370/3. OZ člen 131. URS člen 23.
odškodnina - komplikacija pri operacijskem posegu - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
V obravnavani zadevi ni niti ugotovitve o nestrokovnem ravnanju, kaj šele o tem, da bi bila nastala škoda lahko pravno relevantna posledica takšnega ravnanja.
Pravilno je stališče nižjih sodišč, da je zahteva po še dodatnem izvedencu v resnici zahteva po kopičenju izvedencev, k čemur Vrhovno sodišče še dodaja, da bi bila takšna zahteva v nasprotju s pravico iz 23. člena Ustave.
ZPP člen 367a, 367a/1. ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - neizpostavljeno pomembno pravno vprašanje
Pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za dovoljenost revizije ne zadostuje.
spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - pristojnost višjega sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - pristojnost sodišča druge stopnje - prenos pristojnosti po sklepu predsednika sodišča - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Pristojnost v konkretni zadevi se določa po določbi 104. člena ZS.
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznanju in o izvršitvi tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5, 5/2-b. OZ člen 247, 247/3.
priznanje tuje arbitražne odločbe - javni red - pridržek javnega reda - mednarodni javni red - pravo Republike Belorusije - kogentna določba - pogodbena kazen - denarna obveznost
Določba tretjega odstavka 247. člena OZ je nedvomno kogentna, ni pa (ker ne tehnično ne vsebinsko ne sodi med temeljne določbe zakona) vtkana v mednarodni javni red. Neposredno nasprotovanje določbi tretjega odstavka 247. člena OZ (op. četudi ima v slovenskem pravnem prostoru za posledico ničnost), ne predstavlja imperativne pravne norme oziroma moralnega pravila, zaradi katerega bi bila ogrožena pravna ali moralna integriteta slovenske pravne ureditve.
Med strankama gre namreč za pravno razmerje s tujim elementom, pri čemer sta stranki soglasno dogovorili uporabo tujega prava, kar v njuno pravno razmerje vnaša posledice tujih pravnih sistemov, ki niso nujno (povsem) skladne s slovensko pravno ureditvijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nepravdni postopek - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da bi okoliščina, da je predlagateljica sodnica doslej pristojnega pritožbenega sodišča, lahko vzbudila relevanten dvom v nepristranskost vseh sodnikov pritožbenega sodišča.