dovoljenost revizije - davek na promet nepremičnin - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno
Revident z navedbami glede dovoljenosti revizije ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
mandatna pogodba - razmerje med prevzemnikom naročila in tretjimi osebami - razmerje med prevzemnikom naročila in naročiteljem - prekoračitev naročila - odvetniška poklicna etika - obveznosti prevzemnika naročila
Tožnica navaja, da pooblastilo odvetniku zajema le naročilo do polnega poplačila terjatve upnika in nič več, ker pa je toženka prejela več, je po njenem mnenju ravnala v nasprotju s 769. členom OZ, ki ureja odmik od naročil in navodil. Vendar iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je toženka imela pooblastilo za izvršilni postopek, preplačilo pa je bilo izvedeno v zvezi s tem postopkom. Po takšni razlagi, kot jo zagovarja tožnica, toženka ne bi imela pooblastila niti za vložitev predloga za ustavitev postopka, kar pa ne drži. Ravno nasprotno, toženka je pri prenakazilu ravnala po izrecnih navodilih svoje stranke in se je njenih navodil držala. S tem je toženka ravnala tudi v skladu s 768. členom OZ, ki mandatarju v prvem odstavku nalaga, da mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem pa mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. Mandatarju torej nalaga, da v razmerju do naročnika, in ne do naročnikove nasprotne stranke, kot navaja tožnica, ravna kot dober gospodar.
spor o pristojnosti - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - reševanje sodnih zaostankov - obseg prenosa
Sklep predsednika Vrhovnega sodišča z dne 17. 10. 2016 je določil pravila izbire zadev tako, da jo je omejil s časom (oktober in november 2016) in številom prenešenih zadev (dvajset). Pravila, po katerem bi se zadeve po prenehanju veljavnosti sklepa o prenosu pristojnosti prenesle v odločanje Višjemu sodišču v Celju (tudi) v primerih, ko je to enkrat že odločalo v zadevi in je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, sklep ne določa. Navedeno pomeni, da se pristojnost v konkretni zadevi določi po določbi 104. člena ZS.
URS člen 22. ZUS-1 člen 2, 2/1, 22, 22/1, 64, 75, 75/3, 83, 83/2-1, 93, 93/1. ZDavP-2 člen 5, 5/1, 73, 77. ZPP člen 8, 224, 224/4, 356, 383. ZUP člen 7, 7/1, 10, 171, 171/1. ZS člen 2.
dovoljena revizija - pravica do izvajanja dokazov v upravnem sporu - pravica do izjave - neizvedba glavne obravnave - vnaprejšnja dokazan ocena - listinski dokazi v davčnem in upravnem postopku - substanciranost dokaznih predlogov - absolutno bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu vrnitev v novo sojenje pred drugim senatom - vezanost upravnega organa na materialno pravnomočno sodbo upravnega sodišča
Sodišče ne more zavrniti izvedbe predlaganega dokaza izhajajoč iz stališča, da se je na podlagi že izvedenih dokazov v davčnem (upravnem) postopku, to je na podlagi podatkov iz upravnega spisa, prepričalo o nasprotnem, kot trdi predlagatelj dokaza. Taka zavrnitev bi namreč z vidika zahtev kontradiktornega postopka, ki se zagotavljajo tudi v upravnem sporu, pomenila nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka, ne glede na to, da je upravni spor sodni postopek za preizkus zakonitosti upravnih aktov (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) in se sodišče prve stopnje strinja z dejanskimi ugotovitvami upravnega organa.
Po načelu proste presoje dokazov (10. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, 73. člen ZDavP-2) o tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tako tudi za davčni (upravni) postopek velja, da je mogoče obstoj dejstev presoditi šele po tem, ko je bil dokazni postopek izveden in dokazi tudi ustrezno vsebinsko presojani, ne pa obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal, še preden so bili izvedeni.
Že iz besedila 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi (kot je npr. zaslišanje priče) niso izključeni, dikcija, da se trditve „praviloma“ dokazuje s tam naštetimi listinskimi dokazi, pa zgolj izraža usmeritev zakonodajalca v učinkovitost postopanja v davčnem postopku, saj je dokazovanje z listinami po naravi stvari lažje in hitrejše. Tako je Vrhovno sodišče v primerljivih zadevah, ko je bilo soočeno s podobnimi razlogi za zavrnitev nelistinskih dokazov v davčnem postopku, že navedlo, da je možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi predvidena ravno za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni, razen če so listine formalni pogoj za uveljavljanje pravic. Katere dokaze je mogoče primarno pričakovati oziroma zahtevati, je torej odvisno od vsebine oziroma narave spora, saj stranka v določenih postopkih odločilnega dejstva niti ne more dokazovati z listinami.
Substanciranost predloga za zaslišanje priče od predlagatelja ne zahteva navedbe, kaj točno bo priča ob zaslišanju izjavila, saj predlagatelj ne more vedeti, kakšno bo njeno pričanje. Kot obrazloženo mora pojasniti le, katero pravno pomembno dejstvo ali okoliščino želi s pričanjem dokazovati in verjetnost, da bi oseba o tem vedela izpovedati.
Ob morebitni ugotovitvi drugačnega dejanskega stanja glede revidentove udeležbe v poslih, kar bi narekovalo ugoditev tožbi, lahko sodišče ob izpolnjevanju za to podanih zakonskih pogojev samo odloči v zadevi ali pa odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo upravnemu organu v ponovni postopek, da skladno s pravnomočno sodbo sodišča o njej ponovno odloči. Ta bo pri tem vezan ne le na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (64. člena ZUS-1), ampak tudi na s sodbo ugotovljena dejstva oziroma dejansko stanje, saj je to neločljivo povezano s pravnimi stališči glede pravice do izvedbe dokazov in s samim izrekom sodbe. Povedano drugače: upravni organ je v ponovljenem postopku vezan na materialno pravnomočno sodbo sodišča v upravnem sporu tako glede izreka kot tudi glede nosilnih razlogov, ki ta izrek utemeljujejo (2. člen Zakona o sodiščih v povezavi s 1. členom ZUS-1). Materialno pravnomočna postane vsaka sodba, v kateri je sodišče vsebinsko presojalo zakonitost upravnega akta, torej tudi sodba o odpravi izpodbijanega upravnega akta (64. člen ZUS-1), saj temelji na vsebinski ugotovitvi njegove nezakonitosti.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad izvajalcem
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483, 484. ZKme-1 člen 5, 5/3, 100.
spor o pristojnosti - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - gospodarski subjekt - gospodarski spor
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
spor o pristojnosti - izključna krajevna pristojnost - spor, ki nastane med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom - predhodni preizkus tožbe
Faza predhodnega preizkusa tožbe se namreč konča, ko sodišče tožbo uspešno vroči toženi stranki. Okrožno sodišče v Kopru pa je 4. 2. 2017 dopolnitev tožbe vročilo toženki, 14. 2. 2017 prejelo toženkin odgovor na tožbo in šele nato (istega dne) izdalo sklep o krajevni nepristojnosti. Ker je to storilo po dejanjih, ki ne sodijo več v okvir predhodnega preizkusa tožbe, je tako postopanje prepozno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 89. ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/5. ZDoh-2 člen 37, 37/1-4, 39, 43. ZDavP-2 člen 76.
vrednostni kriterij - akontacija dohodnine - službeno vozilo - boniteta - poslovna dejavnost - dohodek iz delovnega razmerja - ugovor glede dejanskega stanja - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave v postopku - sklicevanje na tožbene navedbe - materialno procesno vodstvo v upravnem sporu - delno zavrženje revizije
Za ugotovitev bonitete uporabe osebnega vozila za privatne namene v smilsu 1. točke drugega odstavka 39. člena ZDoh-2 zadostuje, da se ugotovi uporaba službenega vozila, ki pa je zavezanec zaradi pomanjkanja vodenja ustreznih evidenc ne more utemeljiti kot uporabo v službene namene.
Če dolodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se boniteta obračuna, ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene oziroma za ugotovitev bonitete ni relevantno število prevoženih kilometrov.
spor o pristojnosti - spor o pravicah intelektualne lastnine - izterjava denarne kazni - kršitev prepovedi iz začasne odredbe
Ker zahteva za izterjavo denarne kazni v višini 5.000,00 EUR temelji na zatrjevani kršitvi pravice intelektualne lastnine, gre v obravnavanem primeru za spor o pravicah intelektualne lastnine, za katerega je na podlagi določbe drugega odstavka 103. člena ZS na pravi stopnji izključno krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožeče stranke zavrnilo.
ZUS-1 člen 77. ZUP člen 7, 215. ZDavP-2 člen 2, 85.
vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje - rok za tožbo - osebna vročitev - odprema odločbe - nerazumljiv pravni pouk - napačen pravni pouk - ugoditev pritožbi
Pravni pouk, v katerem je upravni organ druge stopnje navedel, da rok za vložitev tožbe začne teči po prejemu drugostopenjske odločbe ob pojasnilu, da se odločba šteje za vročeno v določenem roku od odpreme, katere datum je odtisnjen na vročilnici in dejstvu, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme, pa sta tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri pritožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu.
V obravnavanih okoliščinah je zato za presojo pravočasnosti tožbe bistveno le, ali je stranka ravnala v okviru nejasnega (napačnega) pravnega pouka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00000050
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.. ZKP člen 220. OZ člen 168.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - zaseg predmetov v kazenskem postopku - načelo sorazmernosti - lastninska pravica - zmanjšanje vrednosti vozila
Revizija je dopuščena glede vprašanj:
- ali je bilo spoštovano načelo sorazmernosti med potrebami kazenskega postopka in lastninsko pravico tožnika, ki se kaže skozi trajanje zasega vozila in
- ali je konkretna škoda izkazana tudi v višini zmanjšane vrednosti vozila zaradi časa, ki je potekel med odvzemom in vrnitvijo vozila.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZSZ člen 62. ZGO-1 člen 218b.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik
Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
ZPIZ-2 člen 193. ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
predlog za določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zloraba procesnih pravic
Veliko število vloženih obtožnih predlogov Vrhovno sodišče utrjuje v prepričanju, da tožnik pravice, ki jih ima v postopku, uporablja v nasprotju z njihovim namenom. Z vlaganjem obtožnih predlogov želi doseči učinke, ki naj bi bili po njegovi presoji zanj ugodni, to je prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Takšno konstruiranje pristojnosti ni sprejemljivo in mu Vrhovno sodišče ni moglo slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008468
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269. OZ člen 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
B. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
dopuščena revizija - preživljanje otroka - zvišanje preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - pravnomočnost sodne poravnave - dvofazni postopek - tek zamudnih obresti
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele ko in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine, in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZDR. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sodno poravnavo (in tožničine potrebe tedaj niso bile natančno ugotovljene oziroma to vsaj ni nikjer zapisano, kot v tu obravnavanem primeru) ni ovira za opisano primerjavo.
Iz navedenega poteka postopka jasno izhaja, da je Okrožno sodišče v Mariboru po razveljavitvi sklepa z dne 14. 9. 2015, o odreditvi pripora ponovno odločalo v času, ko je bila obtožnica že vložena. Z vložitvijo obtožnice je postopek zoper obdolženega prešel v novo fazo, ki ima za posledico prenehanje funkcionalne pristojnosti preiskovalnega sodnika za odreditev pripora. V predmetni zadevi tako o odreditvi pripora s sklepom dne 7. 3. 2017 ne bi smel več odločati preiskovalni sodnik, ampak senat (prvi odstavek 207. člena ZKP). Pri tem ni relevantno, ali je bila obtožnica v tistem trenutku že pravnomočna ali ne. Zakon namreč zahtevo, da o priporu odloča senat, veže na trenutek vložitve, ne pa pravnomočnosti obtožnice. Ker je sklep o priporu, kljub temu, da je bila obtožnica že vložena, izdal preiskovalni sodnik namesto senata, je potrebno ugotoviti, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
dopuščena revizija - dokazi in dokazovanje - zavrnitev revizije
Tožnika pravilno opozarjata, da glede odločitve o prvem tožbenem zahtevku revizija sploh ni bila dopuščena. Tožnika imata tako prav, ko opozarjata, da izvedba dokaza z zaslišanjem predlagane priče nikakor ne bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo 5.091,00 EUR.