PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001647
ZUS-1 člen 22, 75, 75/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-15. ZMZ-1 člen 36, 36/1-6, 49, 49/6, 50, 50/2-2, 80.
mednarodna zaščita - pravni interes - nastanitev v azilnem domu - samovoljna zapustitev azilnega doma
Upoštevajoč vsebino dopisa tožene stranke, ki je v sodnem spisu, in iz katerega je razvidno, da se je tožnik pred odločitvijo sodišča prve stopnje sam ponovno zglasil v azilnem domu, ni pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom ter se vanj ni vrnil in je s tem kršil svoje obveznosti po ZMZ-1.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 243. ZRev-2 člen 6, 53.
dovoljenost revizije - revidiranje - izrek opomina pooblaščenemu revizorju - pomembno pravno vprašanje - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - obvezna postavitev izvedenca - primerna uporaba ZPP
Revidentka s sklicevanjem na razlago 243. člena ZPP, ki jo je vrhovno sodišče sprejelo v pravdnih zadevah, ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije v upravnem sporu. ZPP se v upravnem sporu uporablja le primarno, poleg tega je o kršitvah pravil revidiranja odločal za to usposobljeni organ, ki je ta pravila tudi razlagal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodišče kot predlagatelj - bivališče strank v postopku
Prenos pristojnosti lahko predlaga tudi sodišče. Razloge, ki jih v konkretnem primeru podaja sodišče, je mogoče presojati po merilu, ki se glasi: ali je na splošni ravni postopek pred sodiščem, ki se nahaja približno 30 km od bivališča pravdnih strank, do te mere otežen, da je upravičeno (ekonomično) sprožiti postopek po 67. členu ZPP in posledično nato tudi prenesti pristojnost. Odgovor je prima facie negativen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - izvršilni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je dolžnik mož sodnice, ki je zaposlena na sodišču, ki zadevo obravnava, predstavlja tak tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZMZ-1 člen 26, 29, 49, 49/1-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - grožnja preganjanja - vrnitev v izvorno državo - možnost notranje razselitve
Odločitev, da prosilec zaradi notranje zaščite ne potrebuje mednarodne zaščite, je pogojena z ugotovitvijo, da v delu izvorne države, kamor naj bi bil razseljen, ni utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo (merilo varnosti) in je razumno pričakovati, da se bo v tem delu države nastanil (test razumnosti). V postopku notranje razselitve je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni naslednji pogoji: ali lahko posameznik varno potuje na alternativno – relevantno območje; ali lahko pričakuje, da bo tam sprejet in; ali se lahko tam nastani. Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za notranjo razselitev ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo prosilec sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo našel delo in prežive.
Tako je v postopku razselitvene alternative treba ugotoviti, ali je v mestu razselitve prosilcu omogočena ekonomska in socialna eksistenca vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena EKČP; vprašanje združitve prosilca z družino v kraju razselitve (ki ga izpostavlja tožnik v odgovoru na pritožbo tožene stranke), pa ni predmet odločanja v postopku razselitvene alternative in tudi ni ovira, zaradi katere prosilec ne bi mogel biti razseljen.
odmera komunalnega prispevka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča
Trditveno in doakzno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, je predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/2. URS člen 157, 157/2. ZP-1 člen 57, 57/8-2, 57b, 59. ZPrCP člen 19, 19/1.
zahteva za sodno varstvo - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor
Sodno varstvo v zvezi z odstranitvijo oziroma odvozom vozila s pajkom je zagotovljeno z zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja in ne v upravnem sporu.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001648
ZUS-1 člen 76. ZUP člen 9, 10. ZMZ-1 člen 20, 29, 33.
mednarodna zaščita - utemeljen strah pred preganjanjem - notranja zaščita - notranja razselitev - načelo zaslišanja stranke v postopku - pravica do izjave - ekonomska in socialna eksistenca
Pritožnica je ocenila, da bi tožnik po vrnitvi v Kabul lahko živel pri sorodnikih, vendar pa na osebnem razgovoru, ko so mu bila zastavljena vprašanja in je tudi dobil možnost izjave, ni bilo nobeno pritožničino vprašanje (ali informacija) usmerjeno na to možnost. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da bi morala pritožnica upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz družinskih razmerij - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - razveza zakonske zveze - bivališče strank v postopku - sedež centra za socialno delo
Prenosa pristojnosti iz razloga smotrnosti ne more narekovati že prebivališče tožnice in mladoletnega otroka pravdnih strank. Če bi to narekovalo prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti, bi bile zakonske določbe o pristojnosti povsem brez pomena, saj bi tožeča stranka vselej lahko pristojnost prenesla pred svoje sodišče.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - gradbena pogodba - razlaga zakona - jezikovna razlaga - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - pripoznava terjatve - neupravičena pridobitev - kondikcija
Pod pripoznavo terjatve v smislu 631. člena OZ treba razumeti le, da mora glavni izvajalec pripoznati terjatev podizvajalca in torej ne, da mora tudi naročnik pripoznati terjatev glavnega izvajalca.
Kadar v razmerju med podizvajalcem in naročnikom niso izpolnjeni pogoji za uporabo določila 631. člena OZ, neposrednega plačila od naročnika ni mogoče (subsidiarno) zahtevati z uporabo določila 190. člena OZ.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 56, 60, 60/2. ZPP člen 217, 217/1, 399, 399/2-15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - agencijski delavec - uporabnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
V skladu z drugim odstavkom 60. člena ZDR-1 se z agencijskim delavcem lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas le, če so pri uporabniku podani pogoji iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je za zakonitost takšne pogodbe bistveno, ali pri uporabniku (in ne pri agenciji) obstoji kateri od taksativno naštetih primerov iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1, zaradi katerega je takšno pogodbo dopustno skleniti.
Ob ugotovitvi, da pri uporabniku niso bili podani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka s tožnico nezakonito sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas, saj je v primeru agencijskih delavcev takšna pogodba lahko zakonito sklenjena le v primeru, če je pri uporabniku podan eden od v 54. členu ZDR-1 taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Ob ugotovitvi, da pri odločitvi o pravici do pokojnine za več kot 10 let niso bila upoštevana plačila za nadurno delo, sodišče drugače kot toženec zaključuje, da gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno izračunano pokojninsko osnovo in s tem za podlago za poseg v pravnomočno odločbo. Zato je odločitev, ki temelji na uporabi 183. člena ZPIZ-2, pravilna.
Šele na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem plačil za delo preko polnega delovnega časa bo za toženca nastala obveznost izpolnitve. Zato do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ne bo priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav so dajatve priznane za nazaj.
odmera pokojnine - izredno pravno sredstvo - odločba Ustavnega sodišča - neprava obnova postopka - očitna pomota
Da pri izračunu pokojninske osnove niso bili upoštevani podatki o plačah v spornem obdobju, pomeni očitno napačno ugotovljene zneske pokojnine, torej očitno napako oziroma napačno ugotovljeno dejansko stanje.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo, ki ga 183. člen ZPIZ-2 ne veže na predhodno uveljavljanje pravnih sredstev zoper dokončno odločbo, ni pomembno, ali je tožnica izkoristila pravna sredstva za izpodbijanje dokončne odločbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - spor med gospodarskima družbama
Spora med tožečo in drugo toženko ni mogoče opredeliti za individualni delovni spor. Ne gre za spor med delavcem in delodajalcem, ki sta lahko stranki individualnega delovnega spora. Prav tako ne gre za spor o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti iz delovnega razmerja, kar pomeni, da navedeni spor tudi po vsebini ne ustreza zakonski opredelitvi delovnega spora. V navedeni zadevi tako ni podan noben od elementov, ki opredeljuje ta spor kot individualni delovni spor.
Spor med tožečo in drugo toženko je glede na določbo 481. člena ZPP gospodarski spor.
pravica do vdovske pokojnine - neregistrirana istospolna partnerska skupnost
Ustavno sodišče RS je že zavzelo stališče, da "partnerja neregistrirane istospolne partnerske skupnosti vežejo podobne tesne osebne vezi kot partnerja zunajzakonske skupnosti in se v tem pogledu primerjana položaja v bistvenem ne razlikujeta," vendar je "končna ocena podobnosti primerjanih položajev odvisna še od presoje, ali je položaj neregistriranih istospolnih partnerjev primerljiv s položajem zunajzakonskih partnerjev tudi konkretno." Pri odgovoru na to vprašanje je treba izhajati iz namena pravice do vdovske pokojnine. Ta namen je zagotovitev socialne varnosti nepreskrbljenih družinskih članov umrlega, torej tistih, ki si sami ne morejo zagotoviti dohodkov oziroma nimajo lastnih sredstev za preživljanje po smrti hranitelja družine. Glede na namen zakona je položaj preživelega partnerja neregistrirane istospolne življenjske skupnosti in preživelega partnerja zunajzakonske skupnosti praktično enak.
Ker sta neregistrirani istospolni partner in zunajzakonski partner v enakem položaju, imata oba pravico do vdovske pokojnine pod istimi pogoji. Ker ZPIZ-2 neregistriranega istospolnega partnerja izrecno ni vključil v krog upravičencev do vdovske pokojnine, gre za pravno praznino, ki jo je sodišče dolžno zapolniti z ustavnoskladno razlago, z uporabo namenske razlage in zakonske analogije (analogia legis). Gre za primer, ki ni pravno urejen, vendar je pravno relevanten, zato ga je treba pravno enako obravnavati kot neposredno normativno urejene primere, če se z njimi ujema v bistvenih lastnostih.
Delavec in delodajalec se v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi lahko dogovorita tudi za izplačilo odpravnine.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču, da določba 79. člena ZDR ne izključuje možnosti dogovora o odpravnini, je sodišče druge stopnje presojalo dejansko naravo spornega izplačila. Kljub izrecnemu zapisu v sporazumu, da gre za odpravnino, je ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank in je zaključilo, da ni dokazano, da bi šlo za prejemek, katerega narava bi bila drugačna od dogovorjene in realizirane.
Sodišče druge stopnje je torej presodilo, da je podan zakonski dejanski stan iz sedme alineje 42. člena ZPIZ-1, ki izključuje vštevnost odpravnine v pokojninsko osnovo.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - projektno delo - nepretrgano opravljanje dela
Sodišče druge stopnje ni ugotovilo drugačnega dejanskega stanja kot sodišče prve stopnje, pač pa je glede na dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, prišlo do drugačnih materialnopravnih zaključkov. Zato v zvezi s tem ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pravilno je presodilo, da vezanost dela na trajanje določenega projekta še ne pomeni, da delo ne poteka nepretrgano. Projektno delo je eden od zakonskih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas (10. alineja prvega odstavka 57. člena ZDR), obstoj delovnega razmerja pa se lahko ugotavlja tudi v takem primeru.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - študentsko delo - osebna odvisnost delavca
Poleg ostalih elementov, ki izhajajo že iz narave delovnega razmerja, je zlasti pomembno poudariti element nepretrganega opravljanja dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca (t. i. direktivno oblast delodajalca), ker se delovno razmerje od ostalih pravnih razmerij razlikuje predvsem po stopnji osebne odvisnosti, s katero je oseba zavezana k opravljanju določenega dela. Direktivna oblast delodajalca se lahko nanaša na vsebino, izvedbo, čas, trajanje in kraj opravljanja dela.
Ker obseg tožničinega dela ni bil enak obsegu dela redno zaposlenih in ker stopnja njene odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso podani.
zavarovalna doba - prijava v zavarovanje - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja
Dejstvo, da delavec ni imel urejenega socialnega zavarovanja, da ni bil prijavljen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni dokaz neobstoja delovnega razmerja in v posledici zavarovalne dobe. Ker je bilo za tožnika ugotovljeno, da so podani vsi elementi delovnega razmerja, je s tem podana podlaga za priznanje pokojninske dobe iz naslova zavarovalne dobe po citiranih določbah TZPZ in ZTPPIZ.