tuja sodna odločba - res iudicata - skupno premoženje zakoncev
V skladu z določbo 1. odstavka 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZP; Ur. l. RS št. 56/99) je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče v Republiki Sloveniji. Glede na to sodna odločba nemškega sodišča, za katero toženec niti ne zatrjuje, da bi bila priznana pred sodiščem v Sloveniji, ne more imeti pravnega učinka pravnomočne sodne odločbe.
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek v Republiki Sloveniji le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.
Pri odločanju o priznanju tuje sodne odločbe sodišče ni dolžno presojati ustreznost tujega procesnega prava. Pogoj za priznanje tuje sodne odločbe je, da je nasprotnemu udeležencu bila dana možnost obravnavanja pred tujim sodiščem.
Ni mogoče zavrniti predloga za priznanje tuje sodne odločbe zaradi kršitve načela kontradiktornosti, če je bila oseba učinkovito obveščena o teku postopka za izdajo te odločbe, čeprav vročanja pisanj formalno niso bila opravljena po določbah, ki urejajo osebno vročitev. Predlagatelj je upravičen do povrnitve vseh potrebnih stroškov postopka, če se prizna tuja dajatvena sodna odločba.
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnika, ki sta državljana BiH s prebivališčem v B.L., plačata varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani RS v BiH niso dolžni dajati varščine.
Če ima tožena stranka sedež v tujini, spor pa se nanaša na pogodbeno razmerje, ki ga ni potrebno izpolniti v Republiki Sloveniji, sodišče Republike Slovenije za odločanje ni pristojno. Takšno tožbo je potrebno zavreči.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - zastopanje - odvetnik iz tujine - Makedonija - vzajemnost
Samo s primerjavo besedil zakonov o odvetništvu obeh držav (Republike Slovenije in Republike Makedonije), ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je pogoj vzajemnosti, ki ga predpisuje slovenski zakon, izpolnjen. Makedonski zakon namreč omogoča tujim odvetnikom pravico do zastopanja pred domačimi sodišči tudi pod enakim pogojem - vzajemnosti. Zato je potrebno ugotavljati, ali je vzajemnost dejanska, torej ali v Republiki Makedoniji dejansko dopuščajo slovenskim odvetnikom, da zastopajo stranke pred makedonskimi sodišči.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
ZUKZ člen 20, 20. ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 387, 387/1, 387/2.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - razmerja z mednarodnim elementom - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Sporočilo tožene stranke, da "izplačilo 2,984.029, 05 din z obrestmi ni sporno in bo izvršeno po navodilih vaše (to je tožeče stranke") je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno in tako določno, da zadošča dejanskemu stanu iz 2. odst. 387. čl. ZOR, to pa v posledici pomeni pretrganje zastaranja (1. odst. 387. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je predmetni spor pravilno presodilo po slovenskem pravu, saj sta se obe pravdni stranki v svojih izvajanjih sklicevali na ZOR (ki je bil ob sklenitvi pogodbe mimogrede tudi bosansko pravo), kar pomeni, da sta pravo izbrali (argumentom a contrario k 1. odst. 20. čl. ZMZP). Uporaba slovenskega prava pa je še v skladu z načelom karakteristične izpolnitve, ki je uveljavljeno v teoriji in praksi in, po katerem je za določitev prava odločilen sedež stranke, na katero se karakteristična izpolnitev nanaša. V spornem primeru je to obveznost tožene stranke, ki je slovenski gospodarski subjekt, da v skladu s sklenjeno pogodbo, plača tožeči stranki ceno za nesporno dobavljeno blago.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.
ZUKZ člen 82, 83. Haaška konvencija o civilnem postopku (1954) člen 17.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina
Toženka nima pravice zahtevati od tožnice položitev varščine za pravdne stroške, če v državi katere državljanka je tožnica, državljani SFRJ, niso dolžni dajati varščine (83. čl. ZUKZ). Pri tem se upošteva dejansko vzajemnost. Morebitnega neobstoja vzajemnosti pa toženka z zatrjevanji ni uspela izkazati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL41859
ZZZDR člen 58, 58/2, 62, 62/2, 58, 58/2, 62, 62/2. ZUKZ člen 21, 37, 38. ZOR člen 70, 73, 70, 73.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - overitev sporazuma pri sodniku - obličnost - razmerje z mednarodnopravnim elementom
V skladu z določbo 36. člena ZUKZ je potrebno za osebna in premoženjska razmerja zakoncev uporabiti pravo države, katere državljana sta. Za zakonca - slovenska državljana veljajo za delitev skupnega premoženja določbe drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 62. člena ZZZDR; za veljavnost takšnih poslov je torej potrebno, da jih overi sodnik. V primeru, ko zakon za veljavnost posla zahteva overitev pri sodniku, ni mogoče uporabiti 73. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL001038
ZUKZ člen 88. ZPP (1977) člen 134, 134. URS člen 8, 62, 8, 62.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe
Postopek vročanja mora biti izpeljan v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo R Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.
ZOR člen 277, 277/1, 320, 320/1, 277, 277/1, 320, 320/1. ZDP člen 17, 17.
plačilo v tuji valuti - obresti
Ker v času sojenja veljavni devizni predpisi ne prepovedujejo plačilnega prometa s tujino v tujem plačilnem sredstvu, je utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek v tuji valuti. Višina obrestne mere zamudnih obresti je vezana na obrestne mere v kraju plačila.
Predlagatelj mora izvirnik ali overjeni prepis arbitražnega dogovora priložiti predlogu za priznanje tuje arbitražne odločbe. Gre za listino, ki je pozitivna procesna predpostavka in o kateri se ima nasprotnik pravico izjaviti. Vročitev te listine nasprotniku šele s sklepom, s katerim je predlogu ugodeno, pomeni kršitev načela obojestranskega zaslišanja po 1. odst. 4. člena ZNP.
civilno procesno pravo - obligacijsko pravo - mednarodno zasebno pravo
VSL01502
ZPP člen 15, 15/2, 15/3, 15, 15/2, 15/3. ZOR člen 148, 277, 148, 277.
pristojnost slovenskega sodišča - perpetuacija foruma
V času vložitve tožbe je bilo slovensko sodišče pristojno za reševanje gospodarskega spora.
Ko je prišlo do samostojnosti R Slovenije in BiH ima, glede na načelo perpetuacije foruma, slovensko sodišče še vedno pristojnost reševati ta spor, saj so za oceno pristojnosti sodišča odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko pravda začne teči.
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.
O priznanju tuje sodne odločbe odloča sodišče po pravilih nepravdnega postopka (2. odst. 1. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), razen če ZUKZ nima posebnih določb. In ker ZUKZ o tem posebnih določb nima, v nepravdnem postopku pa je načelo kontradiktornosti pravilo (prim. 1. in 2. odst. 4. čl. ZNP), bi sodišče moralo vročiti predlog za priznanje tuje sodne odločbe skupaj z dokazili nasprotnemu udeležencu. To še posebej prihaja do izraza v konkretnem primeru, ko je potrebno odločiti o priznanju tuje zamudne sodbe.