priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vzajemnost - dejanska vzajemnost - diplomatska vzajemnost - dvom o vzajemnosti
Glede na ugovor dolžnika (država izvora sodne odločbe za izvrševanje naših sodnih odločb predpisuje diplomatsko vzajemnost) upnik ne more uspeti s sklicevanjem na druge postopke, v katerih je z izvršitvijo avstrijske sodne odločbe pred našim sodiščem uspel. Obstoj vzajemnosti (kot pogoja za priznanje tuje sodne odločbe) se domneva do dokaza o nasprotnem. Pravilnost pojasnila organa, pristojnega za pravosodje, o obstoju vzajemnosti (iz 3. odst. 92. člena ZIP) ni podvržena preizkusu sodišča.
mednarodna pristojnost po določbah o upravni pristojnosti
Po določilu 1. odst. 104. čl. ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, torej v slovenščini. Določila 2. in 3. odst. cit. člena, ki določajo enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti se ne uporabljajo več, ker nasprotujejo pravnemu redu v Republiki Sloveniji (glej 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur.l. RS št. 1/91-I) in ker je po 11. čl. Ustave RS uradni jezik v Sloveniji slovenščina (oziroma na območju manjšin tudi italijanščina in madžarščina). Zaradi navedenega je bila vloga tožene stranke - ugovor, sestavljen v hrvaškem jeziku, kar je glede na prej navedeno tuj jezik, nerazumljiva (primerjaj 106. in 109. čl. ZPP). Zato bi moralo prvostopno sodišče, ki je po uradni dolžnosti dolžno paziti, da so vloge strank v slovenščini ali s slovenskim prevodom, izvesti postopek po določilih 109. čl. ZPP. Ker je tako obravnavanje zaenkrat nerazumljive vloge opustilo, izpodbijano odločitev pa na trditve v tujem jeziku oprlo, je podana opustitev postopanja z nerazumljivo vlogo, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ne glede na to, da se je prvostopno sodišče glede vprašanja dogovorjene krajevne pristojnosti, upoštevajoč določbo 2. odst. 49. čl. ZMZP, do tega vprašanja, kot kaže, pravilno opredelilo, pa v ponovljenem postopku ne bo smelo prezreti določbe 27. čl. ZPP. Na podlagi te je pristojnost slovenskega sodišča lahko podana tudi takrat, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona o krajevni pristojnosti slovenskih sodišč, torej iz določb ZPP. Na tej podlagi bo moralo ugotavljati, ali je morda za konkretni spor podana pristojnost slovenskega sodišča na podlagi določb ZPP o krajevni pristojnosti (glej npr. določbe 3. odst. 58. čl. ZPP in 492. čl. ZPP - krajevna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbe).
ZUKZ člen 13, 13/1, 13/3, 25. ZPP (1977) člen 186, 186/3, 186, 186/3.
zamudne obresti - tuja valuta - ugotavljanje vsebine tujega prava
Tožeči stranki v pravdi ni treba navesti pravne podlage za zahtevek. To velja tudi za vsebino tujega prava. Zato sodišče ne more zavrniti tožbenega zahtevka na plačilo zamudnih obresti, obračunanih v tuji valuti, samo zato, ker tožeča stranka ni navedla tujega prava, po katerem je predpisana obrestna mera, ki jo je uporabila za obračun zamudnih obresti.
Sodišče lahko samo odloča o priznanju tuje sodne odločbe kot o predhodnem vprašanju. Če tega ne stori, mora prekiniti postopek in upnika napotiti, da vloži predlog za priznanje tuje sodne odločbe.
ZPP (1977) člen 27, 492, 27, 492. ZOR člen 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1, 320, 320/1, 320/2, 1083, 1083/1, 1087, 1087/1.
bančna garancija brez ugovora - pisni poziv - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve pogodbe
Če v bančni garanciji s klavzulo "na prvi pisni poziv" ni naveden čas njene veljavnosti, garancija ne ugasne v trenutku zapadlosti z njo zavarovanega dolga, ampak upravičenec lahko zahteva njeno izpolnitev od takrat dalje vse do izteka zastaralnega roka. Če pred vložitvijo tožbe upravičenec ni pisno pozval banke na plačilo, se za tak poziv šteje tožba. Kadar ima posojilodajalec sedež v Republiki Sloveniji, je za gospodarski spor na vrnitev posojila in solidarno na plačilo po bančni garanciji, s katero je bila zavarovana terjatev na vrnitev posojila, glavni dolžnik in garancijska banka pa imata sedeža v tujini, pristojno slovensko sodišče.
1. V postopku za priznanje tuje sodne odločbe mora sodišče, v zvezi z ugovorom nasprotne udeleženke, ugotoviti, ali je bila nasprotna udeleženka seznanjena s postopkom, tako da ji je bilo vabilo ali kakšno drugo sodno pisanje osebno vročeno (88. čl. ZUKZ). Ugotovitev, da nasprotna udeleženka ni sodelovala v postopku pred tujim sodiščem, ker je bila na počitnicah, ne zadostuje.
2. Tuje sodne odločbe, izdane po konvenciji, ki jo je ratificirala tudi Republika Slovenija, sodišče ne presoja z vidika izpolnjevanja predpostavk po ZUKZ, temveč le ugotavlja, ali je odločba izdana v skladu s konvencijo.
Če tožbeni zahtevek tuje (pravne) osebe temelji na pogodbi z domačo (pravno) osebo in ni verjetno, da bi tuje pravo glede tako dogovorjene obveznosti (na plačilo provizije po pogodbi o trgovskem zastopanju) vsebovalo kakšno drugačno določbo od slovenskega prava, tožena stranka pa v postopku (niti na prvi stopnji niti v pritožbi) česa takega sploh ni trdila, pritožba zoper sodbo ni utemeljena, tudi če sodba prve stopnje sicer nima razlogov o tem, zakaj je sodišče uporabilo domače pravo. Če tuja (pravna) oseba vloži tožbo proti domači (pravni) osebi pri slovenskem sodišču in ne zahteva uporabe tujega prava, tožena stranka pa uporabi domačega prava ne ugovarja, je mogoče sklepati na molče izraženo voljo strank za uporabo domačega prava.
Ob ugotovitvi, da teče spor o istem zahtevku in med istima pravdnima strankama pred tujim sodiščem, je treba upoštevati določbo 80. čl.
Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 43/82), ki se uporablja na podlagi prvega odstavka 4. člena citiranega ustavnega zakona, in po kateri je lahko spor pred tujim sodiščem ob določenih pogojih le podlaga za prekinitev postopka, ni pa mogoče iz tega razloga tožbe zavreči.
ZUKZ člen 20, 20-1, 24. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 354, 354/2-13.
uporaba tujega prava - razlogi sodbe
Če okoliščine kažejo, da bi bilo treba v sporu z mednarodnim elementom uporabiti tuje pravo, sodišče prve stopnje pa je uporabilo slovensko pravo, za kar ni navedlo razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP.
ZUKZ člen 28, 28/1, 46, 46/1. ZPP (1977) člen 7, 7/1, 8, 7, 7/1, 8.
uporaba prava v odškodninskem sporu - pristojnost slovenskega sodišča - dejstva - dokaz
Tudi če bi bilo res treba uporabiti tuje pravo, ki ima drugačne materialne določbe, pa je za odločanje o sporu pristojno slovensko sodišče. Po slovenskem procesnem zakonu pa je dejstva treba dokazati.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - spor iz premoženjskih razmerjih - sedež pravne osebe - dogovor o krajevni pristojnosti
81. člen Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v dol. razmerjih določa, da so za oceno pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji v premoženjskih razmerjih s mednarodnim elementom odločilna dejstva, ki obstojajo takrat, ko pravda prične teči. Za sospornike velja pristojnost tistega sodišča, ki je krajevno pristojno za enega izmed njih.
Po Haaški konvenciji o civilnem sodnem postopku iz leta 1954 in Konvenciji o olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču, tujcem in osebam brez stalnega bivališča v državi pogodbenici, pred sodiščem druge pogodbenice, ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.
ZPP (1977) člen 27, 58, 58/3. ZMZP člen 54, 55. ZOR člen 320.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - odškodninski spor - pogodbena odškodninska odgovornost
Sporazum o krajevni pristojnosti, sklenjen med pravdnima strankama, od katerih ima ena sedež v Republiki Sloveniji, druga pa v eni od bivših jugoslovanskih republik, pred osamosvojitvijo Republike Slovenije, ne predstavlja sporazuma o pristojnosti slovenskih sodišč v smislu 2. odst. 49. člena ZUKZ. Če v ZUKZ ni izrecne določbe o pristojnosti slovenskega sodišča za določeno vrsto spora, je slovensko sodišče lahko pristojno, če njegova pristojnost izvira iz določb ZPP o krajevni pristojnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v ZUKZ ni naveznih okoliščin za pristojnost slovenskega sodišča v konkretnem sporu, ni pa ugotavljalo, ali ni morda po določbah ZPP o krajevni pristojnosti podana pristojnost slovenskega sodišča.
ZPP (1977) člen 16, 16/3, 20, 20/2, 52, 52/1. ZUKZ člen 53, 53/1, 53/2.
pristojnost slovenskega sodišča - odškodninski spor - nepogodbena odškodninska odgovornost - kraj nastanka škode -
V sporu o nepogodbeni odškodninski odgovornosti je pristojno sodišče v Sloveniji po kraju nastanka škode, čeprav sta obe pravdni stranki tuji fizični ali pravni osebi.
izvršitev odločbe tujega sodišča - izvršilni naslov
Odločba tujega sodišča, ki jo je v ustreznem postopku priznalo slovensko sodišče, je izvršilni naslov po določilu 12. in 16. člena ZIP. Zato sodišče ne more presojati njene utemeljenosti.
pristojnost slovenskega sodišča - postopek s pritožbo - nova dejstva
Slovensko sodišče je pristojno odločati v odškodninskih sporih z mednarodnim elementom, če je škodljiva posledica nastala ali nastaja na območju R Slovenije.
Izražati dvom o kakšnem dejstvu (n. pr. o vzroku za invalidsko upokojitev) ne pomeni navesti dejstvo in zato izražanje dvoma ne more biti razlog za razveljavitev sodbe zaradi navajanja novot.
Pristojnost na temelju premoženja velja za "prekomerno." Upnik bo imel korist od take pristojnosti le, če se bo iz dolžnikovega premoženja tudi dejansko lahko poplačal, ker sodba v drugih državah verjetno ne bo priznana. Zato, če utemeljuje tožnik pristojnost za svoj tožbeni zahtevek le na dejstvu, da je tožena stranka soustanoviteljica d. d. z ustanovitvenim deležem, iz katerega pa se tožnik ne bo mogel poplačati, to ne zadošča za pristojnost po premoženju.