Čeprav je bil rok za sklic skupščine formalno upoštevan, so bile dejanske okoliščine takšne, da so tožniku onemogočale pravočasno seznanitev s sklicem skupščine in z dnevnim redom, ki se bo na skupščini obravnaval.
Drugi pogoj za razveljavitev sklepa skupščine po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 pa je, da je kršitev zakona oziroma statuta vplivala na veljavnost sklepa. Odločilno vprašanje je torej, ali bi bil enak sklep sprejet tudi, če kršitve ne bi bilo (in bi v obravnavanem primeru tožnik pravočasno prejel vabilo).
denarna socialna pomoč - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - načelo kontradiktornosti - zavrnitev dokaznega predloga
Po ustavosodni in sodni praksi obstoji načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze. Za zavrnitev izvedbe morajo obstajati sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Sodišče ni dolžno izvajati le dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.
Tožnika sta svoje zaslišanje predlagala za ugotovitev obstoja elementov (zlasti subjektivnih), relevantnih za obstoj zunajzakonske skupnosti med njima. Zavrnitev njunega zaslišanja v okoliščinah konkretnega primera z utemeljitvijo, da naj bi se z izvedenimi dokazi sodišče prve stopnje že prepričalo o nasprotnem, pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kršitev načela kontradiktornosti in nedopusten poseg v enako obravnavanje strank sodnega postopka.
URS člen 76.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 3.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - sindikalni zastopnik
Ni predvideno sodno presojanje s strani delodajalca zatrjevane neskladnosti odločitve organa sindikata (predsedstva) z notranjimi pravili oziroma statutom. Sindikat kot posebna vrsta društev funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta), ki ima naravo zasebnopravnega akta in ki določa tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja s sindikatom. Ob spoštovanju zakonitosti imajo sindikati (organi) možnost, da svobodno in avtonomno odločajo, kdo bo vodil in zastopal njihov sindikat pri delodajalcu. Te odločitve niso podvržene sodni presoji v takem smislu, da bi sodišče ob zatrjevanih nepravilnostih v postopku statutarnega imenovanja s strani delodajalca ne upoštevalo izbire sindikalnega predstavnika, ki naj zastopa ekonomske in socialne interese njegovih članov oziroma delavcev. V tem sporu o prenehanju delovnega razmerja je tako bistveno, da je bil tožnik s sklepom predsedstva sindikata imenovan na funkcijo sekretarja.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo skladnost akta o imenovanju tožnika s statutom sindikata in s tem v zvezi ugotovilo tožnikovo odgovornost za njegovo imenovanje s strani kolegijskega organa sindikata. Če je predsedstvo sindikata ravnalo v nasprotju s statutom, posledice takšnega ravnanja ne more nositi tožnik. Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da se je utemeljeno zanesel na odločitev organa sindikata. Za napačno interpretacijo določb statuta tega organa ne more odgovarjati tožnik, ki se ni sam imenoval na funkcijo sekretarja. Ob upoštevanju vsega navedenega tožnik s tem, ko je kot sekretar vodil in predstavljal sindikat v razmerju do tožene stranke, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZDD-1 člen 27, 31, 32.. ZKP člen 150, 150/2, 155, 155/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zasledovanje, opazovanje in fotografiranje oškodovanca po detektivu - detektiv - nezakonito pridobljeni dokazi
Pravilno je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni imel odobritve pristojnega zdravnika za opravljanje pridobitne dejavnosti in za zapustitev kraja bivanja, kot mu je tožena stranka utemeljeno očitala v zvezi s kršitvijo z dne 6. 6. 2016. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Nadzor tožnikovega bolniškega staleža dne 1. 6 in 6. 6. 2016 je po ugotovitvi sodišča prve stopnje potekal tako, da je detektiv v obeh dnevih poklical tožnika in se z njim dogovoril za prodajo rezervnih delov. Opisani način, na podlagi katerega sta detektiva prišla do informacij, da je tožnik v času bolniškega staleža opravljal pridobitno dejavnost, tj. da sta izvedla odkup rezervnega dela, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja navideznega odkupa, kot enega izmed prikritih preiskovalnih ukrepov, določenega v 155. členu ZKP.
prepoznava na policiji - prepoznava na glavni obravnavi - nedovoljen dokaz - dokaz v spoznavnem smislu
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče izpodbijanega zaključka ni oprlo izključno na prepoznavo, ki jo je oškodovanec opravil na policijski postaji, temveč na tisto, ki je bila storjena na glavni obravnavi, ko je oškodovanec nedvoumno pokazal na obdolženca kot storilca ter hkrati pojasnil tudi, na podlagi katerih okoliščin si ga je zapomnil.
Iz dejanskega stanja, kakor je bilo ugotovljeno pred prvostopenjskim sodiščem, izhaja, da so bile težave tožnice zaključene že pred 1. 7. 2016 in je bila tožnica po tem datumu sposobna za opravljanje svojega dela.
položajni dodatek - vojska - višina položajnega dodatka
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uredba v SV) kot specialni predpis glede na Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Uredba). Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil tožniku položajni dodatek za formacijsko dolžnost vodje za pripravo prehrane določen v skladu z določbami 5. člena Uredbe SV, ki v drugem odstavku določa, da pripadniku SV za vodenje delovne, začasne, bojne ali operativne skupine, ki šteje najmanj tri pripadnike in je določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni, vrednotenje teh nalog pa ni vključeno v osnovno plačo, pripada položajni dodatek v višini 5 % osnovne plače. Višji dodatek bi mu namreč lahko pripadal le, če bi vodil samostojno notranjo organizacijsko enoto na ravni voda ali višji ravni (kar pa skupina za pripravo hrane ni).
kolektivni delovni spor - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek zaradi umika predloga, o stroških postopka pa je odločilo na podlagi 158. člena ZPP. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je s sprejemom novega pravilnika, ki je v celoti nadomestil izpodbijanega, je predlagatelj dosegel prav tisto, kar je z vložitvijo predloga zasledoval - razveljavitev in s tem neuporabo spornih členov pravilnika. Razlog, zakaj je nasprotni udeleženec sprejel novi pravilnik, ni pomemben. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da je bila vložitev predloga potrebna in da je zato predlagatelj upravičen do potrebnih stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
Pravica družbenika do informacij in vpogleda kot samostojna pravica obenem služi učinkovitemu izvrševanju družbenikovih preostalih članskih in tudi premoženjskih pravic v družbi, kar brez ustreznih informacij največkrat sploh ni mogoče.
Zahteva družbenika se lahko nanaša na katerekoli zadeve družbe. Med take zadeve pa informacije o posredovanju delavcev, s čimer se nasprotni udeleženec ukvarja, nedvomno spadajo.
sodni depozit - vrnitev depozita - varščina kot škoda - varščina
Predlagatelj je v skladu s 309. členom OZ določil, da se varščina izplača nasprotni udeleženki le v primeru, da slednja predloži sodišču sporazum med strankama (udeležencema tega postopka) o odškodnini ali pa ustrezno sodno odločbo (o tej odškodnini). Ker nasprotna udeleženka takšne listine ni predložila in ker je prvo sodišče pravilno ugotovilo tudi, da so razlogi za položitev tega dela depozita odpadli, je bil predlagatelj upravičen zahtevati vrnitev tega dela depozita.
Tožnik je sicer formalno res podal predlog po zaslišanju obeh detektivov, vendar pa dokaznih predlogov ni substanciral. Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo. Glede prič 236. člen ZPP med drugim določa, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, poprej navesti, o čem naj priča. Zgolj napoved dokaza z zaslišanjem prič, tudi z morebitno navedbo imen prič in njihovih naslovov, kot je to v konkretnem primeru storil tožnik, za izvedbo dokaza ne zadošča. Nasprotno pa je tožena stranka predlog po zaslišanju obeh detektivov jasno substancirala, saj je njuno zaslišanje predlagala za ugotovitev dejstev, na katerih je temeljila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede na navedeno je treba šteti, da je substanciran dokazni predlog po zaslišanju obeh detektivov podala zgolj tožena stranka, zato v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP v celoti krije stroške zaslišanih prič.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005854
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 149, 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Kot je pravilno ugotovilo sodišče, je tožnik v škodnem dogodku utrpel zgolj lahko poškodbo, zaradi katere je po ugotovitvah izvedenke medicinske stroke trpel bolečine v skupnem trajanju mesec in deset dni. Sodišče je pri odmeri pravilno upoštevalo tudi vse ugotovljene neugodnosti, saj nevšečnosti med zdravljenjem sodna praksa obravnava v okviru odškodnine za telesne bolečine, pri tem pa je sodišče upoštevalo tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin, zlasti izjemno močne bolečine ob škodnem dogodku. Ob tem je upoštevalo tudi, da je imel tožnik težave med spanjem, pri čemer pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče tožniku pravilno priznalo 3.000,00 EUR kot pravično odškodnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004026
ZPP člen 63. ZIZ člen 1, 1/1, 64, 64/1, 65, 65/3, 268.
sklep o zavarovanju - začasna odredba - tožba na nedopustnost zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - spor, ki nastane med izvršilnim postopkom ali zaradi njega - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - ugovor krajevne pristojnosti
63. člen ZPP se uporablja tudi za spore, ki nastanejo med izvrševanjem sklepa o zavarovanju.
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med izvršilnim postopkom, je izključno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek. ZIZ sicer razlikuje med prisilno izvršitvijo terjatev (na temelju izvršilnih naslovov) in pa postopki za zavarovanje terjatev, vendar pa ima odločba, izdana v postopku zavarovanja, učinek sklepa o izvršbi. Prav zaradi izvrševanja zgoraj citiranega sklepa o začasni odredbi pa se je začel predmetni spor. Iz tega sledi, da do predmetnega spora ni prišlo med postopkom zavarovanja ali zaradi postopka zavarovanja, pač pa med postopkom izvršbe oziroma zaradi postopka izvršbe izdane začasne odredbe. Vendar to ni edini razlog za takšno odločitev.
Ne glede na to, ali se pravdni postopek za ugotovitev nedopustnosti vodi zato, ker se je prej vodil postopek izvršbe, ali zato, ker se je prej vodil postopek zavarovanja, je njegova vsebina v bistvenem delu enaka. Zato je prav, da se uporabijo tudi enaka pravila o pristojnosti sodišča.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ocena nezakonita zato, ker ni bil osebno navzoč, ko je o njegovem ugovoru zoper ocenjevalni list odločala komisija za preizkus ocene pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v telefonskem pogovoru med A.A. in tožnikom 6. 3. 2015 tožnik ni izrazil želje po osebni udeležbi na zasedanju komisije, zaradi česar je ta lahko odločala o njegovem ugovoru v njegovi odsotnosti. Iz tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS namreč izhaja, da ima javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, sicer res pravico do udeležbe v preizkusu, kar pa ne pomeni, da je njegova udeležba obvezna ali da je pogoj za zakonitost postopka preizkusa ocene.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ni pristojno za vsebinsko ocenjevanje delovne uspešnosti, pač pa lahko pri postopku preverjanja njene zakonitosti preizkusi le njeno objektivnost in nepristranskost, kar je tudi storilo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005801
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 179.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Delo na stroju - z vrtečimi valji premera 30 cm pomeni povečano nevarnost za nastanek poškodbe.
V zvezi s tožnikovim soprispevkom v smislu 153. člena OZ je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožnik z desno roko naslonil na valje, ob tem pa pritisnil na nožno stikalo in aktiviral pogon, kar je ocenilo kot 50 % prispevek tožnika. V zvezi s tem je upoštevalo predvsem izpoved priče, vodje oddelka za konfekcijo, da se je tožnik očitno naslonil na pogonski valjček in nato tudi pohodil pedalko. Tudi tožnik je izpovedal, da je ob menjavi kasete moral stopiti na nožni pedal, zato je utemeljen zaključek, da je ravno na takšen način sam prispeval, da mu je stroj zagrabil desno podlaht. Utemeljeno pa pritožba poudarja, da sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo, da je tožnik šele po štirih mesecih od nezgode odšel k zdravniku, kar naj bi po mnenju tožene stranke prispevalo k raztrganju mišice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005799
ZDR člen 184.. OZ člen 131, 149, 150, 179.
objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - nevarna dejavnost - okužba z MRSO - nepremoženjska škoda - izgubljen zaslužek
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da gre pri okužbi z MRSO za poklicno bolezen.
Glede na ugotovitev, da je tožnica (zdravstveni tehnik) pri svojem delu pogosto prihajala v stik z bolniki, ki so bili okuženi ali nosilci MRSE, pri čemer so se na takratnem tožničinem oddelku zdravili bolniki, pri katerih je pogosta prisotnost te bakterije v sluznici dihal in je obstajala tudi možnost okužbe po zraku, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da delo, ki ga je opravljala tožnica, pomeni nevarno dejavnost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 354, 354/2. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
zavrženje tožbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodna pristojnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
Sodišče prve stopnje je v delu odločitve zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega varstva. Izpodbija se lahko le v okviru izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj se šele takrat ugotavlja, ali je bilo opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Iz tega razloga, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).
Tožena stranka je tožnici očitala, da je kršila obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja s tem, da je spornega dne kupovala artikle, ki pa ji jih delavec na blagajni (prodajalec) ni zaračunal. Tožnica jih ni plačala in jih je odnesla iz trgovine, s tem pa je ravnala v škodo tožene stranke in sodelovala pri hujši kršitvi delovnih obveznosti prodajalca, to je nezakonitem razpolaganju s sredstvi delodajalca in si je tako pridobila premoženjsko korist v višini vrednosti sedmih artiklov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica očitane kršitve ni storila, saj tožena stranka ni dokazala, da sedmih artiklov v sodelovanju z blagajnikom ni plačala.
Dokazno breme tožnice je bilo dokazati, da je prvotoženec njen oče in tožnica je skladno s tem predlagala izvedbo primernega dokaza z DNK analizo. Prvotoženca ni mogoče prisiliti v sodelovanje pri izvedbi tega dokaza, je pa z zavrnitvijo sodelovanja pri izvedbi tega dokaza tožnici onemogočil dokazovanje. Nesodelovanje prvotoženca pri izvedbi dokaza z DNK analizo ne pomeni avtomatično, da je prvotoženec oče. Je pa sodišče prve stopnje to okoliščino pravilno štelo v prid tožnici ob upoštevanju drugih izvedenih dokazov in pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP).