Nedvomno so pri tožnici podane dolgoletne zdravstvene težave, ki vplivajo na njeno delovno zmožnost, vendar pa tudi upoštevaje svoj poklic, kot je opredeljen v tretjem odstavku 63. člena ZPIZ-2, pri tožnici zaenkrat še ni podana popolna izguba delovne zmožnosti in s tem niso izpolnjeni pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005060
KZ-1 člen 86, 86/12, 186, 186/1. ZKP člen 129.a.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - odmera kazni - okoliščine za odmero kazni - obsojenčevo zdravstveno stanje - nadomestna izvršitev kazni zapora - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom
kazenska sankcija - kazen zapora - olajševalne in obteževalne okoliščine - prepovedan prehod preko državne meje - neutemeljena pritožba
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro vrste in odmero kazenske sankcije, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in prepričljivo pojasnilo, čemu izrek sankcije opominjevalne narave ne pride v poštev. V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obtoženčevega priznanja ter njegove dosedanje nekaznovanosti ni spregledalo, dalo pa jima je tudi primeren olajševalni pomen. Trditev, da se obtoženec kesa za storjeno dejanje, nima podlage v podatkih spisa. Okoliščina, da je obtoženec star 23 let, še ne pomeni, da bi moralo sodišče to upoštevati kot olajševalno okoliščino, saj je človek pri 23 letih že izoblikovana osebnost in ni mogoče trditi, da ga vodi mladostna neizkušenost in nepremišljenost.
OZ člen 435, 435/1, 619, 620, 620/3, 621, 621/2, 634, 634/1, 634/2.
podjemna pogodba - prodajna pogodba - skrite napake stvari - odgovornost podjemnika za skrite napake - predpostavke odgovornosti - obvestilo o napaki - vzrok za napako
Ena izmed predpostavk podjemnikove odgovornosti za stvarne napake je, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Ta predpostavka se domneva. Zato se lahko podjemnik odgovornosti razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - denarno povračilo - sodna razveza
Za obstoj enega od znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po 235. členu KZ-1 morajo biti lažni oziroma, opuščeni podatki bistveni, torej pomembni bodisi za poslovni promet ali za gospodarske odločitve.
vpis spremembe zastopnika v sodnem registru - člani organov vodenja in nadzora - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - pravne posledice obsodbe - pogojna obsodba
Član organa vodenja ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine in sicer pet let od pravnomočnosti sodbe. Predlagana oseba je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, obsodba je postala pravnomočna 31.3.2015 in torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih zakon določa za člana organa vodenja.
Dejanske razmere v posameznem tipu zavoda za prestajanje kazni zapora, ki jih sodišče prve stopnje niti ni podrobneje ugotavljalo, ne morejo biti razlog za odreditev prestajanja kazni v polodprtem zavodu ali oddelku v zavodu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
ZDR-1 izrecno določa, da se poskusno delo lahko podaljša le v primeru začasne odsotnosti z dela in je tako nezakonito podaljšanje poskusnega dela, če delavec ni začasno odsoten z dela v času, ki je določen za opravo poskusnega dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka oprlo le na načelo uspeha strank v postopku, ne pa tudi na vidik potrebnosti nastalih stroškov. O tem, kateri stroški so bili potrebni, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin primera (155. člen ZPP).
Tožnik je samostojni podjetnik in si sam odreja delo; delo, ki izhaja iz vpisa je zgolj administrativno, vodstveno, organizacijsko in nadzorno in ga je zmogel oblikovati tudi tako, da ga je razporejal preko celotnega delovnega dne, torej da ga je lahko prekinil z odmori ob utrujenosti. Sam si je narekoval tempo in ritem dela. Ocena izvedenca je bila, da nadaljnja časovna razbremenitev glede na opis dela iz ocene tveganja, ni bila potrebna. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče izvedensko mnenje v celoti sprejelo. Ne glede na sprejeto izvedensko mnenje, pa je menilo, da tožnik tudi po 6. 8. 2016 (do 29. 9. 2016) ni bil sposoben za delo za polni delovni čas. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča nima podlage ne v ugotovljenem dejanskem stanju, ne v materialnem pravu.
ZDR člen 42.. - člen 62.. ZFPPIPP člen 21, 212, 212/1, 213, 213/1.
plačilo razlike plače - znižanje plače - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - prednostne terjatve
Toženka je v spis predložila plačilne liste tožnika, iz katerih izhaja, da je tožniku v spornem obdobju izplačevala znižano plačo oziroma, mu je od plače odbijala vtoževane zneske z oznako "zmanjšanje po sklepu". Po navedbah toženke naj bi šlo za znižanje plače vsem zaposlenim zaradi slabega poslovanja in gospodarske krize. Vendar tožnik s takim znižanjem plače ni soglašal. Prav tako tudi toženka ni predložila nobenega sklepa, ki bi utemeljeval znižanje plače. Toženka je tudi trdila, da je pri znižanju plače posegla v del plače iz naslova delovne uspešnosti, ki se na podlagi 10. člena pogodbe o zaposlitvi giblje v razponu - 20 % do + 30 % osnovne plače, kar pa tudi ni utemeljeno. Pravilno je zavzeto stališče prvostopnega sodišča, da bi bilo mogoče poseči v tožnikovo plačo iz tega naslova le na podlagi 62. člena Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije, torej na podlagi ugotovitve delovne uspešnosti delavca po vnaprej znanih in določenih merilih, česar pa toženka ni dokazovala.
Po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne vpliva na prednostne terjatve. Na podlagi 21. člena tega zakona pa so prednostne terjatve tudi plače za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Glede na navedeno je materialnopravno pravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da potrjena prisilna poravnava nad toženko ne učinkuje na vtoževane tožnikove terjatve.
prepoznava na policiji - prepoznava na glavni obravnavi - nedovoljen dokaz - dokaz v spoznavnem smislu
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da sodišče izpodbijanega zaključka ni oprlo izključno na prepoznavo, ki jo je oškodovanec opravil na policijski postaji, temveč na tisto, ki je bila storjena na glavni obravnavi, ko je oškodovanec nedvoumno pokazal na obdolženca kot storilca ter hkrati pojasnil tudi, na podlagi katerih okoliščin si ga je zapomnil.
zavrženje revizije - revizija - odvetnik kot pooblaščenec za zastopanje
Vpredmetni zadevi revizija ni vložena po odvetniku, niti ni izkazano, da bi imel pritožnik opravljeni pravniški državni izpit, zato jo je lahko prvostopenjsko sodišče v skladu z 91. členom ZPP kot nedovoljeno le zavrglo, saj bi v nasprotnem to storilo revizijsko sodišče.
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik dne 6. 1. 2016 ob 20.30 uri kadil na območju toženke, kjer je to prepovedano, je pravilen zaključek, da je kršil 1. člen Pravilnika o prepovedi kajenja v vseh zaprtih in odprtih prostorih podjetja D. d. d., s čimer je storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti po 12. točki 4. člena Pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti, za katero mu je bila na podlagi četrtega odstavka 12. člena Pravilnika izrečena disciplinska sankcija denarne kazni v višini 15 % akontacije mesečne plače, ustvarjene v mesecu kršitve, za dobo treh mesecev.
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je ocena nezakonita zato, ker ni bil osebno navzoč, ko je o njegovem ugovoru zoper ocenjevalni list odločala komisija za preizkus ocene pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v telefonskem pogovoru med A.A. in tožnikom 6. 3. 2015 tožnik ni izrazil želje po osebni udeležbi na zasedanju komisije, zaradi česar je ta lahko odločala o njegovem ugovoru v njegovi odsotnosti. Iz tretjega odstavka 17.a člena ZSPJS namreč izhaja, da ima javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, sicer res pravico do udeležbe v preizkusu, kar pa ne pomeni, da je njegova udeležba obvezna ali da je pogoj za zakonitost postopka preizkusa ocene.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da ni pristojno za vsebinsko ocenjevanje delovne uspešnosti, pač pa lahko pri postopku preverjanja njene zakonitosti preizkusi le njeno objektivnost in nepristranskost, kar je tudi storilo.
Ob upoštevanju zatrjevanega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja (peti odstavek 11. člena ZST-1) je tudi po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati takso za postopek s pritožbo in predlog za obnovo postopka v skupni višini 88,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožniku priznalo izvedenino, s tem da mu ni priznalo priglašenih stroškov za študij spisa s prilogami do 50 strani, ki jih je sodni izvedenec ovrednotil v višini 46,00 EUR. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih v 1. točki prvega odstavka 48. člena določa, da za študij spisa pripada izvedencu pri obsegu do 50 strani 46,00 EUR. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodni izvedenec že preštudiral sodni spis, kar pomeni, da za podajo dopolnilnega mnenja ni bil potreben dodaten študij.
Pravilna je prvostopenjska presoja o tem, da v obravnavanem primeru ni bilo kršeno ne načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ne načelo enake vrednosti dajatev. Navedeni načeli nista uporabni neposredno, saj morajo biti izpolnjeni pogoji za uporabo katerega od institutov, v katerih sta načeli konkretizirani.
Prav tako tožeča stranka ni dokazala, da je nastopila naknadna nemožnost izpolnitve, ker tožena stranka obveznosti po Pogodbi ne more več izpolniti, češ da počivališče B. "očitno nikoli ne bo zgrajeno". Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bodo sporne pogodbene obveznosti tožene stranke zapadle ob izgradnji počivališča B. Upoštevajoč odsotnost določitve roka, v katerem naj bi tožena stranka počivališče zgradila, ter dejstvo, da je Pogodba sklenjena za nedoločen čas, pa pritožbene navedbe, da je izgradnja počivališča povsem "v zraku" ter da je nejasno, ali bo do tega sploh kdaj prišlo, ne morejo spremeniti pravilnosti izpodbijane odločitve.
Dogovor pravdnih strank o plačilu nadomestila je dopusten in sklenjen v okviru avtonomije pogodbenih stran.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 197, 296.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nasilništva - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos do sodelavcev in nadrejenih in da je bilo ravnanje tožnika, ko je zamahnil proti obrazu sodelavke in jo frcnil s prsti od spodaj navzgor po licu, neprimerno. Hkrati pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da vsako neprimerno ravnanje delavca še ne pomeni hujše kršitve delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki predstavlja razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je pravilno zaključilo, da bi za takšno ravnanje tožnika zadoščal že izrek disciplinske sankcije ali pa pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in o možnosti odpovedi, če bo ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, s čimer se pritožbeno sodišče strinja.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 204, 204/2, 204, 204/1, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kršitev tajnosti občil - tatvina
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ravnanje tožnice, ki je dne 14. 7. 2016 ob 17.03 uri posegla v pismarnico in iz nje vzela belo pismo, nekoliko kasneje pa še rumeno, in ob nespornem dejstvu, da je iz posnetkov nadzornih kamer dne 14. 7. 2016 jasno vidno, da je v času, od predaje testne pošiljke do odpreme pošiljke, le tožnica posegala v pismarnico in da je tožnica svoje ravnanje prikrivala, saj je kuverto dala pod delovni pult, kar ni običajen način dela, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je tožnica obe kuverti odprla in iz testne pošiljke vzela denar - bankovec za 50,00 EUR, saj tega denarja ni bilo v pošiljki, ko je vsebino pošiljke preverila upravnica pošte C.C.. S svojim ravnanjem je tožnica izpolnila tudi znake kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil po četrtem in petem odstavku 139. člena KZ-1, kakor tudi znake kaznivega dejanja tatvine po prvem in drugem odstavku 204. člena KZ-1.